Franja

clock² [klɔk] prehodni glagol
zaznamovati čas prihoda na delo (in ali on)
in odhoda z dela (out ali off)

Cloelius (Cluilius) 3 (cluēre) Klelij(ev), Kluilij(ev), ime albanskega, pozneje rim. patricijskega rodu. Poseb.

1. Cluilius Kluilij, zadnji kralj v Albi; po njem se je imenovala Cluilia fossa (fossae Cluiliae ali Cloeliae) Klulijev (Klelijev) jarek: L., P. F.

2. Cloelia -ae, f Klelija, rim. devica, ki je kot talka na čelu sotalk zbežala iz Porzenovega tabora: L., V., Val. Max. idr.

close¹ [klous] pridevnik (closely prislov)
zaprt, zaklenjen; stisnjen, tesen, gost
figurativno jedrnat; soparen, zadušljiv, zatohel; molčeč, vase zaprt; blizek; pazljiv, natančen; skoraj enak; vztrajen, marljiv; zaupen; skop, varčen; skrit; logičen; neodločen (boj)

close argument nepobiten dokaz
close combat bitka iz bližine, boj moža proti možu
close confinement strogi zapor
in close conversation v živahnem pogovoru
pogovorno close customer molčeč človek
close fight neodločen boj
close friend zaupen prijatelj
close proximity (ali quarters) neposredna bližina
to come to close quarters spoprijeti se
close season (ali time) varstvena doba prepovedi lova
close study temeljit študij
pogovorno close thing pičla zmaga
close weather soparno vreme
it was a close call (ali shave) za las smo ušli
close translation natančen prevod
to keep s.th. close zase kaj obdržati, ne izdati

closet¹ [klɔ́zit] samostalnik
sobica, kabinet; vzidana omara; shramba; kredenca; delovna soba
figurativno knjižno znanje

closet play (ali drama) drama, ki ni primerna za oder
china closet kredenca, vitrina
closet strategist teoretski strateg
water closet angleško stranišče

clou [klu] masculin žebelj; cvek, žičnik; klinec; familier tvor, tur; ostra bolečina; figuré glavna privlačnost, višek (npr. programa); populaire zastavljalnica, zapor, ječa

les clous (z žeblji označeni) cestni prehod; familier star avtomobil
clou du spectacle višek, najbolj uspeli del predstave
clou de cordonnier, à chaussure čevljarski žebelj, cvek
clou de fantaisie krasilni žebelj
clou (de girofle) nageljnova žbica
clou de tapisserie tapetniški žičniki
vieux clou star bicikel ali avto
des clous! (populaire) še kaj! še tega bi se manjkalo! figo!
compter les clous de la porte morati dolgo čakati (pred vratmi)
enfoncer, fixer un clou zabiti žebelj
planter son clou udobno, po domače se nastaniti
il est maigre comme un clou, gras comme un cent de clous suh, mršav je ko trska
il lui manque un clou (figuré) manjka mu eno kolesce v glavi
il n'y manque pas un clou popolnoma gotovo je, ne manjka zadnjega žeblja
mettre quelque chose au clou (populaire) dati kaj v zastavljalnico
river son clou à quelqu'un (figuré) komu usta zamašiti
cela ne tient ni à clou ni à fer, ni à clou ni à cheville to ni solidno (narejeno)
cela ne vaut pas un clou to ni počenega groša vredno
traversez dans les clous! prenez les clous! uporabljajte cestne prehode!
un clou chasse l'autre (proverbe) klin se s klinom izbija

cloud¹ [klaud] samostalnik
oblak, megla, para; temna lisa, madež; motnost
figurativno mrak, tema, senca; množica, roj; nesreča
množina višje sfere, nebo

to drop from the clouds nepričakovano se prikazati, z neba pasti
every cloud has a silver lining vsaka nesreča h kaki sreči
under a cloud pod sumom, na slabem glasu; v težavah, brez denarja
to be (ali have one's head) in the clouds živeti v oblakih
a cloud on one's brow mrk, namrgoden
cloud seeding ustvarjanje umetnega dežja

clove² [klouv] preteklik & pretekli deležnik od cleave 1

his tongue clove (ali clave) to the roof of his mouth od strahu je onemel

clover [klóuvə] samostalnik
botanika detelja

to live (ali be) in clover imeti prijetno življenje, živeti ko ptička na veji

Clupea (Clypea) -ae, f: Enn. ap. Ap., C., L., Auct. b. Afr., Lucan., Mel., Plin., Fl. ali Clupeae (Clypeae) -ārum, f: C., L., Auct. b. Afr. (prevod gr. imena Ἀσπίς = clupeus ščit) Klupeja (Klipeja) ali Klupeje (Klipeje), predgorje in mesto v Bizakiju vzhodno od Kartagine. Imenovano tudi Aspis: in clipei speciem curvatis turribus, Aspis Sil.

Clūsium -iī, n Kluzij, eno izmed dvanajsterih etr. mest, sprva Camars ali Camers, Porzenovo glav. mesto: Varr. ap. Plin., L., V., Plin. Od tod adj. Clūsīnus 3 kluzijski, iz Kluzija: Col., Plin., Sil., Mart., Aruns L., orae V., fontes (žveplenice) H.; subst. Clūsīnī -ōrum, m Kluzijani, preb. Kluzija: L., Plin.

Cnidus (Gnidus, Gnidos) -ī, f (Κνίδος) Knid, Gnid, primorsko mesto v Kariji južno od Halikarnasa, torišče Afroditinega (Venerinega) bogoslužja z veličastnim Praksitelovim kipom te boginje: Ci., L., O. idr., O Venus, regina Cnidi Paphique H. Od tod adj. Cnidius (Gnidius) 3 (Κνίδιος) knidski (gnidski): Venus Ci., Plin., coccum Cnidium Cels., Plin. ali granum Cnidium Plin. knidsko zrnje, t.j. seme knidskega volčina, calami Plin. ali arundo, nodi (za pisanje) Aus.; subst. Cnidiī (Gnidiī) -ōrum, m (Κνίδιοι) Knidci (Gnidci), preb. Knida: Ci., Plin.

coāctilis (vulg. quoāctilis) -e (coāctus: cōgere) klobučevinast; subst. coāctilia -ium, n nekaka klobučevina iz volne ali las: Ulp. (Dig.).

coaequō -āre -āvī -ātum

1. izravn(av)ati: Min., aream Ca., montes S., glebas Col.

2. pren. (iz)enačiti, vzporediti (vzporejati), primerjati: ad libidines iniuriasque tuas omnia coaequasti Ci., c. aliquem cum aliquo ali aliquem (se) alicui Eccl.

coal¹ [koul] samostalnik
premog

to blow the coals podpihovati strasti
to carry coals opravljati ponižujoče ali neprijetno delo
to carry coals to Newcastle vlivati vodo v morje
ameriško hard coal antracit
vegetable coal rjavi premog
to haul (ali call, rake, drag) over the coals grajati, psovati
to heap coals of fire over s.o's head poplačati slabo z dobrim, povzročiti komu slabo vest
coal field premogovni revir
live (ali hot, quick) coal(s) žerjavica
to put coal on the fire naložiti premog v peč

coaptō -āre -āvī -ātum tesno (točno) stakniti (stikati) ali spojiti (spajati): Eccl.

coarguō -ere -uī -ūtum, toda -uitūrus

1. jasno, neizpodbitno dokaz(ov)ati, pokaz(ov)ati, obrazložiti: perfidiam alicuius Ci. ep., errorem alicuius Ci., Lact., Epaminondas Lacedaemoniorum tyrannidem coarguit N.; z abl.: Corn., haec a me suspicionibus et coniecturā coarguuntur Ci.; z ACI: Auct. b. Afr., hoc falsum esse pluribus coarguitur Q. se da obširno dokazati; pren.: amicorum neglectio improbitatem coarguit Ci., leni motus (lucus) ab austro... domini coarguit aures O.

2. occ.
a) komu krivdo dokazati, (o)kriviti koga, krivdo zvrniti (zvračati) na koga: cum tot testibus coarguare, potes de damnatione dubitare? Ci., illum natura defendat, hunc coarguat Ci., omnibus in rebus a me coarguitur Ci., Lentulum coarguunt sermonibus, quos habere solitus erat S.; z gen. criminis: meum crimen te nimiae avaritiae coarguit Ci., antequam me commutati iudicii coargueris Ci., aliquem facinoris c. T.
b) kaj kot krivo ali napačno dokazati: eam legem aut usus coarguit aut status aliquis rei publ. inutilem fecit L.
c) kaj kot kaznivo očitati, opominjati: vitia aperte c. Q.

coartō -āre -āvī -ātum

1. stesniti, utesniti (utesnjevati), zožiti (zoževati), stlačiti (naspr. laxare, dilatare): Suet., Front., Dig., Cnaeus noster... adhuc in oppidis coartatus Ci. ep., coartare iter L., vulnus Petr., fauces et os sudario Val. Max. zadrgniti se, zadaviti se, fenum in struem Col., cum tot nobiles forum coartarent T. se je gnetlo na forumu.

2. pren.
a) v govoru ali pismu stesniti, skrajšati: perfice, ut Crassus haec, quae coartavit... in oratione sua, dilatet nobis Ci., quae per plures dies dixerit,... in unum librum c. Plin. iun.
b) (o času) okrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati: noxque coartat iter O., consulatus coartati T., tempora censurae coartanda T.
c) siliti koga k čemu: aliquem ad solutionem debiti Cod. Th.; z inf.: venditionem adimplere Dig.

coat¹ [kóut] samostalnik
suknja, površnik, plašč, jopič; pokrov; prevleka, obloga, omet, opaž, plast, premaz; koža, dlaka, perje
medicina mrena, opna, kožica

coat of arms grb
to baste s.o.'s coat nabunkati, pretepsti koga
to cut one's coat according to one's cloth ➞ cloth
to dust a coat for s.o. pretepsti koga
it is not the gay coat that makes the gentleman obleka sama še ne naredi človeka
great coat zimski plašč
to wear the King's (ali Queen's) coat služiti vojake
coat of mail železna srajca, oklep
near is my coat but nearer is my skin vsak je sebi najbližji, bog je najprej sebi brado ustvaril
to turn one's coat izneveriti se, postati odpadnik, po vetru se obračati
to take off one's coat pripraviti se na boj
to take off one's coat to (the) work zavihati rokave, lotiti se dela

Cōcalus -ī, m (Κώκαλος) Kokal, sicilski kralj, ki je sprejel Dedala in ubil ali dal ubiti Minoja, njegovega sovražnika, ki ga je zasledoval z vojsko: O., Hyg., Iust. Od tod patronim Cōcalidēs -um, f Kokalide, Kokalove hčere: Sil.

cocer [cuezo, c/z] kuhati, zavreti; peči; variti; prebaviti; vreti, peči se, žgati se; gnojiti se

a medio cocer polkuhan, na pol pripravljen
sin cocer nežgan (glina)
cocerse od bolečine giniti ali gristi se