Franja

imbellia -ae, f (imbellis) nesposobnost za vojno: Gell., P. F.

imbutitrice f tehn. stiskalnica za hladno preoblikovanje pločevine

iméti imam, imej imejte, imel unela, imajoč
I.
1. imati: imeti hišo, dom; imeti kaj soli v glavi
biti pametan; imeti srečo; imeti zaslužek
zarađivati; imeti oblast v svojih rokah
imati vlast u svojim rukama; imeti veliko opraviti
imati mnogo posla, biti veoma zauzet; imeti vsega dovolj
imati svega u izobilju; imeti več sreče kot pameti; vem, s kom imam opraviti
znam s kim imam posla
2. držati: imeti konje, govor, študente na stanovanju
3. držati, smatrati: imeti koga za poštenjaka, za nedolžnega
4. imeti koga za norca držati koga za budalu, praviti koga budalom, sprdati se s kim; imeti ga pod kapo
biti nakićen, biti pripit, biti nakresan, iluminiran; imeti mlade
okotiti se, ošteniti se, oprasiti se, oteliti se, oždrijebiti (-ždreb-) se; imeti s kom prepir
svađati se s kim; imeti koga rad
voljeti (-le-) koga; imeti koga v čislih
cijeniti (cen-) koga; imeti koga trdo, v strahu
držati koga u zaptu; ima me, da bi zaspal
spava mi se
5. morati: imaš priti o pravem času
6. moći: mi imaš posoditi kaj denarja
možeš li mi pozajmiti
II. imeti se: kako se imaš
kako si, kako živiš; dobro se imej
budi zdrav, budi sretan, budi srećan, dobro se provedi
III. ne imeti
nemati: nimam ti kaj povedati
nemam šta da ti kažem; nimaš mu kaj očitati
ti nisi pozvan da ga prekoravaš

imiter [-te] verbe transitif posnemati; oponašati; kopirati; ponarediti; za vzor (si) vzeti, ravnati se (quelqu'un po kom)

imiter un billet de banque ponarediti bankovec
cette pierre imite le rubis ta kamen je kot rubin

immerdar za vedno, za večno

im-mineō (in-mineō) -ēre, gl. mōns,

1. moleti —, štrleti v (čez, nad) kaj, nagibati se čez kaj, viseti nad čim: inminens villae pinus H., pōpulus antro inminet V., manus capiti regis imminens Cu. ki se je preteče dvigala nad kraljem, quos super atra silex cadenti inminet adsimilis V., nemus desuper inminet V.; pesn.: caelum inminet orbi V. visi nad zemljekrogom; prim. inminente luna H. pod (visečo) luno = v mesečnem svitu, v mesečini; occ. (o krajih) kvišku moleti čez —, dvigati se nad —, obvladovati kaj: imminet moenibus tumulus L., aequoribus scopulus O., semitae silva Cu., carcer imminens foro L., insulae (urbes) Italiae imminent L. (ker jo strateško obvladujejo).

2. metaf.
a) (o osebah) (hudo) pritiskati na koga, biti komu za petami, — za hrbtom, preganjati koga (primera vzeta po preganjalcu, ki se nagiblje čez preganjanca): imminere tergo fugacis O., rex imminens Dareo Cu., fugientium tergis i. Cu., agmen Caesaris imminebat C. Z oslabljenim pren. pomenom: navis quinqueremi imminebat Cu., muris inminet hostis V. pritiska na … , ei inminet fortuna L. ga preganja; brez obj.: imminebant Seleucus, Lysimachus, Ptolomaeus N. so tu grozeče stali, so grozili, videt hostes imminere C.; prim. imminens gestus H. kretnja pretilca; occ. α) poskušati polastiti se česa, poskušati kaj v svojo oblast dobiti: hostes nostrae vitae sanguinique inminentes Ci., multitudo Clodio duce fortunis vestris inminebat Ci., Carthago iis insulis imminere videbatur Ci., imminent duo reges toti Asiae Ci. β) za čim težiti, po čem koprneti, na kaj prežati: in occasionem exercitūs opprimendi imm. L., i. in tribuniciam potestatem Ci., homo ad caedem inminens Ci., imminet exitio vir coniugis O., alloquendi occasioni imm. Cu., imm. rebus T., imperio Cu.
b) (o nesreči) pretiti, groziti, blizu biti, nad glavo viseti; prvotno o hudournih oblakih, ki grozeče visijo v ozračju: imbres inminentes H.; pren.: quanta immineret invidiae tempestas L.; potem sploh o zlu: ea, quae inminent, non vident Ci. kar jim grozi, inminens malum Cu., mors … inminet Ci., Parthi Latio inminentes H.; z inf.: castris capi imminebat Fl.; od tod pt. (subst.) imminentia -ium, n preteča, grozeča prihodnost: imminentium nescius T. ne vedoč, kaj ga čaka, imminentium intellegens T. sluteč pretečo usodo. Tudi o osebah: inminentes domini T. bodoči, prihodnji gospodje, imminentis (principis) iuventa T.

immobilisé, e [-ze] adjectif nesposoben za premikanje, imobilen

immolāticius 3 (immolāre) žrtvovan, darovan: caro Aug.; subst. immolāticium -iī, n meso za žrtev (daritev), daritveno meso: nos morticino et immolaticio non vescimur Aug.

immunisé, e [-ze] adjectif imun (contre zoper), varen (pred); figuré neobčutljiv, nesprejemljiv za

imparacchiare v. tr. (pres. imparacchio) naučiti se za silo

impark [impá:k] prehodni glagol
spremeniti v park, ograditi zemljišče za park, zapreti v park (živali)

imparkation [impa:kéišən] samostalnik
ograditev zemljišča za park

imparucchiare v. tr. (pres. imparucchio) naučiti se slabo, za silo

impedītus 3

1. zadrž(ev)an, oviran, ustavljan: abest M. Iunius nova legatione impeditus Ci., solutione impeditā fides concidit Ci. ker so plačila zastajala, je pojemal kredit, nomina et impeditiora inertiā debitorum L. težko izterljivi, animus inopia impeditus Ci., omnium animis impeditis C. ker so imeli opraviti, impeditissimae orationes T. zastajajoči, neokretni, quid horum non impeditissimum? Ci. nadležno, napotno, zadržljivo.

2. o krajih: nepristopen (nedostopen), nedohoden: vineae nexu traducum impeditae T., ripa impedita Cu., saltus impeditior L., impeditissima itinera C., silvae Hirt.

3. poseb. kot voj. t. t. „otovorjen“, zato: nepripravljen —, negotov na boj (spopad), nesposoben za bitko: (Milo) vehebatur in raeda magno et impedito … comitatu Ci., hostibus impeditis propter ea quae ferebant onera L., milites impediti (et expediti) Ci., agmen impeditum L.

4. metaf. zamotan, siten, težaven, nevaren, mučen: Gell., impeditis rei p. temporibus Ci., bellum impeditum, arduum, cruentum T., impeditissima res publica S. fr. v zelo nevarnem položaju.

impegnativa f med. napotnica za bolnico, za specialista

impenses [ɛ̃pɑ̃s] féminin pluriel, juridique vzdrževalni stroški, ki jih za hišo plača uživalec-nelastnik

impermeabilizar [z/c] napraviti neprepustno za vodo, napraviti nepremočljivo, impregnirati

impermeable neprepusten za vodo, nepremočljiv

impermeable m dežni (gumirani) plašč

impersonalize [impə́:sənəlaiz] prehodni glagol
napraviti za brezosebno

impersonate [impə́:səneit] prehodni glagol
poosebiti, utelesiti
gledališče predstavljati, upodobiti, igrati koga; izdajati se za