Franja

vretenc|e¹ [ê] srednji spol (-a …) anatomija der Wirbel (tudi živalstvo, zoologija) (vratno Halswirbel, prsno Brustwirbel, ledveno Lendenwirbel, živalstvo, zoologija repno Schwanzwirbel)
glavnina vretencca der Wirbelkörper
prelom vretencca medicina der Wirbelbruch
zlom vratnega vretencca der Halswirbelbruch

vrh¹ moški spol (-a …)

1. der Gipfel, die Spitze, die Gipfelung; točka: der Gipfelpunkt, Scheitelpunkt; das Haupt; nasipa, jezu: die Krone (jezu Deichkrone, nasipa Dammkrone)
vrh ledene gore die Spitze des Eisbergs (tudi figurativno)
(lestvice Tabellenspitze, glavnega jadra Großsegelkopf, jambora Mastspitze, stranke Parteispitze, gospodarski Wirtschaftsgipfel, zvonika Kirchturmspitze)
konferenca na vrhu die Gipfelkonferenz

2. matematika kota: der Scheitel, der Scheitelpunkt; stožca, piramide: die Spitze

3. geografija gorski: die Bergspitze, der Berggipfel, das Berghaupt, kopasti: die Bergkuppe, der Kogel; (špik) der Pik, das Horn, der Nock

4. drevesa: der Wipfel, Baumwipfel
odsekati vrh drevesu: (einen Baum) abwipfeln
|
do vrha bis oben, poln: randvoll
od vrha do spodaj von oben bis unten, durch-
(zapet z gumbi durchgeknöpft); voll- (oškropiti [vollspritzen] voll spritzen)
na vrhu an der Spitze, obendrauf, obenan, (čisto na vrhu) zuoberst, zualleroberst
na vrhu grebena geografija in Kammlage
moštvo, klub
ki je na vrhu lestvice šport der Tabellenführer
konferenca na vrhu (vrh) die Gipfelkonferenz
krogla na vrhu zvonika der Turmknauf
pogovor na vrhu das Spitzengespräch
srečanje na vrhu das Gipfeltreffen

vrh prep.

1. sopra:
vrh hriba sopra il monte
nositi vrh obleke plašč portare il cappotto sopra l'abito
do vrh glave sem jih sit ne ho fin sopra i capelli

2. oltre a:
ker je vozil pijan, so mu vrh drugega vzeli vozniško dovoljenje per aver guidato in stato di ubriachezza fu privato, oltre al resto, anche della patente di guida

3. (v vezniški rabi) inoltre, anche, per di più:
bila je lepa, vrh tega pa tudi pametna era bella e per di più intelligente
pisar. vrh tega arroge, arrogi

vrijème vrȅmena s, mn. vremèna, rod. vreménā (ijek.), vréme vrȅmena s, mn. vremèna, rod. vreménā (ek.)
1. čas: sad je vrijeme da se radi; vrijeme sve izliječi; teška vremena smo preturili preko glave težke čase smo preživeli; prekraćivati sebi vrijeme čime krajšati si čas s čim; glagolsko vrijeme; sadašnje vrijeme; aorist je jedno od glagolskih vremena
2. vreme: hladno, kišovito, sunčano vrijeme; kad se mačka umiva, okrenuvši se ka istoku, sluti na lepo vreme
3. neurje: zateklo ih vrijeme na moru
4. menstruacija: žena ako nema vremena, znade da je zanosila
5. na vrijeme pravočasno; za vrijeme rata med vojno; od prije, od pre nekog vremena od nedavno; s vremena na vrijeme od časa do časa; u ono vrijeme reče Isus svojim učenicima tisti čas je rekel ...; srednjoevropsko vrijeme; vrijeme gradi, vrijeme i razgrađuje čas gradi pa tudi podira; svaka sila za vremena, a nevolja redom ide sila in oblast sta minljivi, nesreča pa vsakogar doleti

vročic|a ženski spol (-e …) medicina das Fieber (tudi figurativno)

vročič|en (-na, -no) fiebernd (tudi figurativno), fiebrig; oči: fieberglänzend
biti vročičen fiebern

vŕsta (-e) f

1. fila; riga:
sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
vrsta za vstopnice fila per i biglietti

2. riga:
natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina

3. (večja množina) serie:
vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche

4. fila, rango:
stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
strniti vrste serrare le file

5. specie, tipo:
navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie

6. (celote rastlin in živali) specie:
spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
rod in vrsta genere e specie
endemna vrsta specie endemica

7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
nesreče so na vrsti (se vrstijo)
vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno

8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine

9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti

10. agr. (red) fila

11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta

12. muz., mat. serie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
obrt. vrsta petelj fila di maglie
šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
lingv. besedna vrsta parte del discorso
glagolska vrsta coniugazione
lit. književna vrsta genere letterario
geogr. gorska vrsta catena di montagne
šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
obl. vrsta gumbov bottoniera
vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento

vrtljaj moški spol (-a …) die Umdrehung (tudi tehnika), die Drehbewegung; der Umlauf; samo tehnika die Tour
število vrtljajev die Tourenzahl
število vrtljajev v minuti: die Drehzahl
4000 vrtljajev v minuti (4000) Umdrehungen pro Minute, (4000) U/min
merilnik vrtljajev der Drehzahlmesser
z visokim/nizkim številom vrtljajev hochtourig, schnelllaufend/niedertourig, langsamlaufend

vrv ženski spol (-i …) der Strick; strokovno, tudi za jekleno: das Seil; zelo debela: pomorstvo das Tau, die Trosse, tenka: die Leine; konopec: der Strang; vlečna: pomorstvo der Treidel
skakalna vrv das Springseil
vrvi množina Seile, Taue množina, die Seilerware, das Seilwerk
(dvižna Aufzugseil, krmilna Steuerseil, Steuerleine, ladijska Kabeltau, lovilna za pristanek Landefangseil, napenjalna Spannseil, nosilna Tragseil, obešalna Hängeseil, oporna Halteseil, ozemljevalna Erdseil, plezalna Bergseil, Kletterseil, podolžna nosilna Längstragseil, pomožna Hilfsseil, Vorseil, poševna Schrägseil, rešilna Fangleine, Schießleine, robna Randseil, sidrna Ankertau, vijačna Spiralseil, viseča Hängeseil, vlačilna Schlepptau, Schleppseil, vlečna za vozilo Abschleppseil, tehnika Förderseil, Zugseil, za perilo Wäscheleine, za uravnoteženje Gegenseil, zavorna Bremsseil, žična Drahtseil)
anatomija živčna vrv der Nervenstrang, das Nervenbündel
… vrvi Seil-, Tau-
(debelina die Seilstärke, konec das Seilende, Tauende, varovalo Seilsicherung)
odvezati vrvi (odvezati ladjo) loswerfen
boben za vrv die Seiltrommel
hoditi po vrvi seiltanzen
hoja po vrvi der Balanceakt (tudi figurativno)
plezanje po vrvi das Tauklettern
podoben vrvi strangförmig
premikati se ob vrvi seilen
pritrditi z vrvjo seilen
skakati ob vrvi seilspringen
skakanje ob vrvi das Seilspringen
spuščanje po vrvi/z vrvjo das Abseilen
spuščati po vrvi/z vrvjo abseilen (se sich)

vŕv corde ženski spol , (močna) câble moški spol , (mornarica) cordage moški spol

jeklena vrv câble en acier
konopna vrv corde (ali cordage) de chanvre
merilna vrv chaîne ženski spol (ali corde) d'arpenteur, cordeau moški spol
plezalna vrv corde d'alpinisme, (gimnastika) corde lisse
sidrna vrv câble d'ancrage, hauban moški spol (tudi jamborska)
skakalna vrv corde à sauter
vlačilna vrv câble de remorquage (ali de remorque), remorque ženski spol, (mornarica) câble (ali corde) de halage
žična vrv câble en fils métalliques
na vrv navezati attacher avec une corde, (alpinizem) encorder
po vrvi spustiti descendre quelqu'un, quelque chose à la corde
z vrvjo vleči (čoln) touer
po vrvi hoditi marcher sur la corde raide

vŕvca, vŕvica cordon moški spol , cordelette ženski spol , (tanka) cordonnet moški spol , ganse ženski spol ; ficelle ženski spol ; elektrika cordon (ali fil moški spol) électrique

vžigalna vrvca (cordeau moški spol, cordon moški spol) bickford moški spol, mèche ženski spol (lente)
vrvca za psa laisse ženski spol
voditi (imeti) na vrvici mener (tenir) en laisse (tudi figurativno)

vsadit|ev ženski spol (-ve …) die Einpflanzung (tudi medicina), ponovna: Wiedereinpflanzung

vsot|a [ô] ženski spol (-e …) die Summe (tudi matematika), der Betrag; (bilančna Bilanzsumme, delna Partialsumme, Teilsumme, dolgovana Schuldbetrag, jamstvena Haftsumme, končna Endsumme, najvišja Höchstbetrag, neto Reinbetrag, neznanska Unsumme, posojilna Darlehenssumme, rekordna Rekordsumme, skupna Gesamtsumme, spodnja matematika Untersumme, številčna Quersumme, zavarovalna Versicherungssumme, zgornja matematika Obersumme)
igrati za visoke vsote hoch spielen
znak za vsoto das Summenzeichen

vsta|ti (-nem) vstajati

1. iz postelje: aufstehen
vstati z levo nogo mit dem linken Bein aufstehen
(dvigniti se) sich erheben (tudi figurativno)

2. (postaviti se na noge) aufstehen, aufkommen, auf die Beine kommen; od mize/obeda: vom Tisch aufstehen
pomagati vstati komu (jemandem) emporhelfen

3. od mrtvih ipd.: auferstehen
vstati iz ruševin wiedererstehen
vstati kot feniks iz pepela wie ein Phönix aus der Asche steigen

Vulcānus (starejše Volcānus) -ī, m (domnevno izpos. iz etr. ali katerega od sredozemskih, verjetno egejskih jezikov; prim. skr. ulkā́, ulkuṣī ognjeni pojav, meteor, gr. [kretsko] Ƒελχανός = Ζεύς)

1. Vulkán (Volkán), hromi bog ognja in kovaštva, poistoveten z grškim Hefajstom ( Ἥφαιστος), v mitologiji sin Jupitra in Junone, Venerin soprog, Amorjev rejnik, s Kiklopi nebeški orožar: Ci., C., L., O., H., Hyg.; insula Vulcani (Ἡφαίστου νῆσος) L. Vulkanov otok, sicilski obali najbližji in najjužnejši izmed Liparskih otokov (zdaj Vulcano ali Vulcanello). Ker je bilo tam zelo pogosto opaziti vulkansko aktivnost, so ga imeli za Vulkanovo bivališče in so ga zato tudi poimenovali po tem bogu: V., Pl. idr., insulae Vulcani L. Vulkanovi otoki = Liparski otoki.

2. meton. = ogenj, plamen: Volcanum in cornu conclusum geris Pl. (o kuhanju), Volcano studes Pl. (o kuharju), Vulcanum naribus efflant … tauri O., totis Volcanum spargere tectis V., furit … Volcanus V. — Od tod adj.

1. Vulcānius (Volcānius) 3
a) Vulkánov (Volkánov), Vulkánu (Volkánu) posvečen, vulkán(ij)ski (volkán(ij)ski): Vulcania munera, currūs O., Vulcania Lemnos O. (kot vulkanski otok) Vulkanu posvečen, insulae Volcaniae Plin. Volkanovi (= Liparski) otoki, Volcania arma Ci. kakršno izdeluje Vulkan.
b) vulkanski, ognjen, ognja (gen.): vis Luc. ap. Non., acies V., pestis Sil. = ogenj, amnis Cl. tok lave.

2. Vulcānālis (Volcānālis) -e Vulkánov (Volkánov): flamen Varr., Macr.; kot subst. Vulcānal (Volcānal) -ālis, abl. -ālī, n Vulkanál (Volkanál) = Vulkanovišče (Volkanovišče), Vulkanu posvečeni kraj (area) v Rimu nad komicijem (zboriščem): Plin., Aur., Fest.; pl. Vulcānālia -ium in -iōrum, n vulkanálije, Vulkanov praznik, obhajan 23. avgusta z igrami v Flaminijevem cirkusu: Varr., S. ap. Non., Col., Plin., Plin. iun., Serv. idr.

vulgus, starejše volgus -ī, n, v acc. sg. kakor subst. m tudi vulgum, volgum, a ne pri Ci. (prim. skr. várgaḥ oddelek, skupina)

1. preprosto ljudstvo, nižje ljudstvo, ljudje, ljudstvo, masa, (veliko) občinstvo (naspr. odlični, izobraženi, blagomisleči del naroda): principes civitatis inter se coniurant: nam volgus … ingenio mobili, seditiosum atque discordiosum erat S., volgum effusum oppido caedere S., istius nequitiam … tum in ore volgi … esse versatam Ci., oratio mea … in volgus emanare poterit Ci., in vulgum vulgare Varr. ap. Non., quod neque in vulgum disciplinam efferri velint neque … C. med ljudi, Pelopidas … magis historicis quam vulgo notus N., scinditur incertum studia in contraria volgus V.; occ. (v vojski) preprosti vojaki, (vojaki) prostaki, nižje vojaštvo, vojaška drhal: vulgus militum L., apud militum vulgus Cu., vulgus armatorum L., vulgum Atheniensium in terram praedatum exisse N., praesente vulgo agere coepit N. pred vojaki, ne volgi largitione centurionum animos averteret T.

2. metaf. množica, tolpa, trop, krdelo: volgus mulierum, servorum Ter., populus ac vulgus imperitorum Ci., vulgus insipientium Ci., patronorum Ci., aliud vulgus obaeratorum aut clientium T., femineum volgus Lucan., ululasse per agros deformes animas, volgus inane, ferunt O., exactos tyrannos densum … bibit aure vulgus (sc. umbrarum) H., per incautum serpant contagia volgus (sc. ovium) V., vulgus aequoreum Sen. tr. morske pošasti.

3. (v negativnem pomenu) zaničlj. sodrga, drhal, starejše druhal: vulgusque proceresque gemunt O., alio pane procerum, alio volgi Plin., sapientis iudicium a iudicio volgi discreparet Ci., non est enim consilium in vulgo, non ratio Ci., ceteri omnes … volgus fuimus sine gratia S., volgus infidum H., malignum spernere volgus H., odi profanum vulgus et arceo H., mobile vulgus Stat., felicia trahunt vulgum Sen. ph., veluti vulgus sine nomine Iust., eaque ipsa adfinitas … gratiam Fabio ad vulgum quaesierat L.

4. adv. izrazi
a) in vulgus, in volgus za preprosto ljudstvo, za veliko občinstvo, za širše občinstvo, za mase, za prostake, pri preprostem ljudstvu, pri prostakih, (na) splošno, (na)sploh, vobče: in vulgus et in foro dicere Ci., quod … in vulgus gratum esse sentimus Ci. ep., (sc. dies) alter in vulgus ignotus Ci., Cato … ea sentit, quae non sane probantur in volgus Ci. česar preprosto ljudstvo (prostak) ne odobrava, fani pulchritudo et vetustas Praenestinarum etiam nunc retinet sortium nomen, atque id in volgus Ci. pri preprostem ljudstvu, gratae in vulgus leges fuere L., in vulgus edit (z odvisnim govorom) N. razglasiti, da … , multa dare in volgus Lucan.
b) adv. abl. vulgō, volgō α) v velikem številu, v obilici (izobilju), množično, kupoma, trumoma, v trumah (množicah): eiusmodi tempus erat, … ut homines vulgo impune occiderentur Ci., Cn. Plancio se vulgo viri boni … offerebant Ci., ad prandium vulgo vocati Ci., ad prandium invitare? „Minime, sed volgo“ [passim]. Quid est volgo? „Universos“ Ci., hisce litteris, quas vulgo ad te mitto Ci. ep., ut vulgo milites ab signis discederent C., vituli volgo moriuntur in herbis V., Assyrium volgo nascetur amomum V. β) pred vsemi, pred vsem svetom, pred javnostjo, javno: victum volgo quaerere Ter.; od tod (na) splošno, (na)sploh, vseskozi, (vse)povsod: vulgo totis castris testamenta obsignabantur C., sicut vulgo ignari rerum loquebantur Ci., volgoque facturos alia (sc. incendia) L., coronis aureis … vulgo donabatur N., haec habitant ad litora volgo … Cyclopes V., vari lenticulaeque vulgo notae sunt Cels., usu peritus hariolo velocior vulgo esse fertur Ph., Alpina et haec arbor, nec vulgo nota Plin. splošno znano. γ) pogosto(krat), često(krat), velikokrat, pogosto(ma), navadno, običajno, v vsakdanjem življenju: verum illud verbumst, volgo quod dici solet Ter., quaeruntur … evenire vulgo soleat an insolenter et raro Ci., candelabrum … vulgo ostendere ac proferre Ci., volgo audieram Ci., vulgo audio Cels., ut volgo uti solemus Q., hoc, quod volgo sententias vocamus Q. δ) izvenzakonsko, zunajzakonsko, nezakonsko: quos vulgo mater concepit Iust., vulgo concepti dicuntur, qui patrem demonstrare non possunt Dig.

Opomba: Heterocl. abl. sg. vulgū: Varr. fr., Prisc.

vulkanski pridevnik
1. (o ognjeniški gori) ▸ vulkáni, vulkanikusPovršje Venere prekrivajo številni vulkanski kraterji in tokovi lave. ▸ A Vénusz felszínét vulkáni kráterek és lávafolyamok borítják.
Na nekaterih delih visokogorja je prisotna vulkanska aktivnost. ▸ A magashegység egyes részein vulkanikus tevékenység észlelhető.
Povezane iztočnice: vulkanska kamnina

2. (o geološkem izvoru) ▸ vulkanikus, vulkániOtoki so vulkanskega izvora in se nahajajo na križišču treh celin. ▸ A szigetek vulkanikus eredetűek és három kontinens találkozásánál helyezkednek el.
Povezane iztočnice: vulkanska prst, vulkanski tuf, vulkansko steklo

3. (silovit) ▸ vulkanikus
Njena vulkanska energija je dodobra zaznamovala tudi njeno igralsko ustvarjanje. ▸ Vulkanikus energiája végigkísérte színészi pályáját.

vulnus (starejše volnus) -eris, n (morda iz *u̯elsnos, *u̯olsnos, sor. z vellō [iz *u̯elsō], domnevno iz indoev. kor. *u̯el- trgati; prim. gr. οὐλή [iz Ƒολνᾱ, Ƒολσᾱ] brazgotina)

1. rana (udarec, vbod, vbodljaj, zasek, sek, urez, vrez, zareza ipd.): Pl., Ter. idr., pulsos et fugatos esse dico … sine cuiusquam … vulnere Ci., vulnus novum Sen. ph. nova, mlada, naspr. vulnus vetus et purulentum Sen. ph., vulnus mortiferum Luc. fr., Ci. smrtna, smrtonosna, leve, tenue L. lahka, grave L. težka, huda, cum gravi vulnere L. ali gravi vulnere ictus L. težko ranjen, confectus vulneribus C. smrtno ranjen, concisus plurimis vulneribus Ci., mutuis vulneribus acceptis Iust., mutuis vulneribus concurrere Sen. rh., vulnera adversa L. rane spredaj na prsih, omnes … advorsis volneribus concīderant S., vulnera corporis Ci., vulnus cruris Petr., gemitus vulnerum L. zaradi ran, volnera missilium L. od izstrelkov (puščic, strelic), volnere tardus Ulixi V. zaradi rane, ki mu jo je zadal Odisej (Uliks), vulnera dare O., Lucr., Sen. tr. ali inferre C. zada(ja)ti rane, raniti (ranjevati), vulnus accipere Ci., C. ali excipere Ci. dobi(va)ti rane, biti ranjen (ranjevan), multis et inlatis et acceptis vulneribus C., vulnus in capite accipere ab aliquo Ci., vulnus in latere Ci., volnus alligare, obligare Ci. ali deligare Q., curare vulnus suturā Cels., vixdum satis percurato vulnere L., vulnus rescindere L. epit., O., mori ex vulnere L. ali ex vulneribus Asin. Poll. ap. Ci. ep. ali perire ex vulnere L. za rano (ranami), claudicare ex volnere Ci. zaradi rane, ex vulnere recreari Ci. ali refici T. preboleti rano, okrevati po rani; pesn.: tristia mandere saevo vulnera dente O. = viscera tristibus vulneribus lacerata strahovito razrezano mesovje.

2. o neživih subj. = okvara, poškodba: vulnera tabularum Ci., parsque fere scuti vulnere nulla vacat O., e vulnere saxi O. iz reže (rege, razpoke), omne reformidat frigore volnus (sc. aratri po plugu) humus O., vulnus (sc. calcei) Iuv. pretrg, pretrganje, raztrg, raztrganje.

3. meton.
a) (ranjavajoči) udarec, (za)mah, zasek, (u)rez, vrez, zabod, vbod, sunek, (u)griz, strel: Plin. idr., vulnus rami Pr., mortifero vulnere ictus L., vulneribus confodi Cu., Iust., Eutr., Suet., multa viri nequiquam inter se volnera iactant V. se … hudo sekajo med seboj, duro crepitant sub volnere malae V., adunci vulnera aratri O., ab acutae vulnere falcis … frondes defendite nostras O., elusaque vulnera sentit (sc. taurus) O. neuspešnost svojih sunkov (dreganj), volneribus evicta (sc. ornus) V. od (za)sekov, remedium vulneris ph. proti pasjemu ugrizu, Aesoniae vulnus fatale sed hastae … per pectus abit Val. Fl.
b) (ranjujoče) orožje = strela, strelica, puščica, kopje, sulica, tudi meč: illum ardens infesto volnere Pyrrhus insequitur V., haesit enim sub gutture volnus V., volnera (vulnera Sil.) dirigere V., T.

4. metaf. rana =
a) ranjeno mesto, ranjeni del, gnilo (nagnito) mesto: occulta rei publicae vulnera Ci.
b) udarec, nesreča, zlo, sila, zadrega, kvar, okvara, škoda, (občutna) izguba, (raz)žalitev: fortunae gravissimo percussus vulnere Ci., fortunae vulnere primo Lucan., domestica vulnera Ci., vulnus dicendo refricare Ci., vulnera imponere rei publicae Ci. ali provinciae Ci. ep. narediti (delati) škodo, škodovati, scelera vulneraque inusta rei publicae Ci., quae meus discessus rei publicae vulnera inflixerit Ci., tum illud … tibi volnus inflictum est Ci., suis vulneribus mederi Ci. dolgove, praeceps amentiā ferebare, qui te existimares avaritiae volnera crudelitatis remediis posse sanare Ci. rane, ki ti jih je zadala lakomnost, consulare vulnus Ci. kazen pregnanstva, ki je bila naložena konzular(j)u (Ciceronu), vulnera nova facere Ci. nove prekrške, accipit gravissimum parens vulnus morte filii N., pater … celans, quantum vulnus accepisset (sc. morte filii) N., non vulnus super vulnus, sed multiplex clades L., repetito vulnere orbitatis (po smrti soproge) Q.; pogosto = (občutna) izguba v vojni, poboj, poraz: Vitellius … Romam revertit, recentissimum quodque volnus pavens T. vsake (sleherne) nove izgube, post aerumnosas iacturas et vulnera Amm.; poseb. v zvezah vulnus (vulnera) accipere, vulnera dare: propter vulnus acceptum Iust., duobus vulneribus terrestri proelio acceptis Iust., ut plus vulneris eo proelio Athenienses acciperent, quam superioribus dederant Iust.
c) occ. duševna rana, srčna rana, bolest, duševna bol, duševna bolečina, ljubezenska žalost: aeternumque daret matri sub pectore volnus Lucr., inconsolabile vulnus mente gerit tacitā O., hinc aliquis vulnus referens in pectore dixit O., sentis mea vulnera O., regina … volnus alit venis V., dicat … , quo beatus vulnere (sc. sit) H., nostri quaerunt sibi vulnus ocelli Pr., sagittae (sc. Amoris) dulcia vulnera Ap.

vulpēs (starejše volpēs) -is, gen. pl. -ium, f (prim. skr. lōpāśaḥ šakal, lisica, lit. wilpiszỹs divja mačka, lit. lãpė lisica; gl. tudi lupus)

1. lisica: Varr., Ph., Sen. ph. idr., olim quod vulpes aegroto cauta leoni respondit referam H., vulpium aditus Plin. lisičje luknje, lisičji brlogi, lisičine, iam sit … „vulpes volipes“ Q.; preg.: tam facile vinces, quam pirum volpes comest Pl., iungere vulpes (sc. ad arandum) V. vpreči (vpregati) lisice = nameravati (kaniti) kaj nemogočega, kaj napačnega, bella res est volpis (gl. opombo spodaj) uda Petr. kaj lepega je polit cucek, vulpes pilum mutat, non mores Suet.; lisica kot podoba zvitosti, premetenosti, lokavosti, prevejanosti: animi sub vulpe latentes H. pod lisičevino (prilizljivo zunanjostjo), astutam vapido servas sub pectore vulpem Pers., nunc populus est domi leones, foras vulpes Petr.

2. metaf. vulpēs marīna morska lisica (Squalus alopecia Linn.), vrsta morskega psa: Plin.

Opomba: Nom. sg. vulpis Ap., volpis Petr.; toda Prob.: „vulpes non vulpis“.

Vulturnum (starejše Volturnum) -ī, n Vultúrn (Voltúrn) (zdaj Castel di Volturno), mesto v Kampaniji ob reki Vulturn (Vulturnus), ki so ga poselili Rimljani: coloniae civium Romanorum eo anno deductae sunt Puteolos, Volturnum L., Volturnum oppidum Mel., Plin.; Vulturn je bilo tudi staro ime mesta Kapua: Vulturnum, Etruscorum urbem, quae nunc Capua est, ab Samnitibus captam L.