sociō -āre -āvī -ātum (socius)
1. družiti, združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), (z)vezati, zediniti (zedinjati), deliti kaj s kom, imeti kaj skupaj (skupno) s kom, skupaj (skupno) s kom se v kaj poda(ja)ti, skupaj s kom kaj (pre)trpeti: vim rerum cum dicendi exercitatione Ci., quid si testium studium cum accusatore sociatum est? Ci., omne genus hominum sociatum inter se esse Ci., concilia coetusque hominum iure sociati, quae civitates appellantur Ci., cum vel periculum vitae tuae mecum sociare voluisses Ci. nevarnost svojega življenja deliti z menoj = svoje življenje postaviti v nevarnost zame, svoje življenje tvegati zame, Lateranum amor patriae sociavit T. je pridružila, je do pristopa pripravila, je k pristopu nagnila, je v pristop prepričala, quae nos, reliquias Danaûm … urbe, domo socias V. ki deliš z nami mesto, dom, Scythicas sociare domos Val. Fl., sociari facinoribus L. udeležiti se zločinov, biti (so)udeležen pri zločinih, sociata cum marito mors T., sociare gaudia cum aliquo Tib. veselje deliti s kom, curas Val. Fl., se participem in omnes casus sociare Sil., sociare consilia T. ali intima consilia cum aliquo sociare Val. Fl. narediti (delati) koga deležnega svojih nakan (načrtov, naklepov) = razkriti (naznaniti, zaupati) komu svoje (najskrivnejše) nakane (načrte, naklepe), sociare sermonem cum aliquo Cu. spustiti se s kom v pogovor (debato), sociare diligentiam cum scientia Col., vires sociare iuncto aggere Sil., sociare dextras Sil. ali manūs Val. Fl.; pesn. z dat.: vitem sociatam ulmis Stat. Pogosto o zakonski zvezi, o zakonski (pa tudi nezakonski) združitvi: nobiscum per conubia sociati T., cavent, ne societur sanguis L. da se ne združi kri (po zakonskih zvezah) = da se kri ne pomeša, nulla Mycenaeum sociasse cubilia mecum iuro O. da ni delil ležišča (postelje) z menoj = da se ni nikdar telesno združil z menoj, quis fuit inter nos sociati corporis index? O. najine telesne združitve; pesn. z dat.: alicui natam conubiis sociare V. dati komu hčer v zamož, hčer omožiti s kom, alicui se vinclo sociare iugali V. skleniti s kom zakonsko zvezo, zakonsko se zvezati s kom, poročiti se s kom, foedere lecti sociata mihi O.; metaf.: verba sociare chordis H. ali sociare carmina nervis O. pridružiti (pridruževati) strunam = peti ob strunski spremljavi (ob igranju na strune).
2. skupaj (skupno) s kom se lotiti (lotevati) česa, skupaj (skupno) s kom izvršiti (izvrševati) kaj, skupaj (skupno) s kom narediti (storiti, delati, početi) kaj: sociari parricidium potuit Iust. Od tod adj. pt. pf. sociātus 3 skupen: Theseus sociati parte laboris functus O.
Zadetki iskanja
- socius 3 (iz *soqu̯ios, sor. s sequī; prim. skr. sákhā tovariš, (so)drug, prijatelj, ἀοσσέω pomagam, ἀοσσητήρ pomočnik)
I. adj.
1. združen, zvezan, povezan, v zvezi s kom (čim) bivajoč, skupen; v klas. prozi redko: consilia pacis et togae socia Ci., nocte sociā Ci. pod okriljem (senco, krinko) noči; večinoma pesn. in poklas.: hic (sc. Augustus) socium summo cum Iove nomen habet O., hic socias tu quoque iunge moras O. obotavljaj se skupaj z njo tudi ti, carpere socias vias O. skupaj iti, skupaj ubrati (ubirati) pot(a), socium regnum, socia spes, socia lingua, socius sermo, socius honor, socia dapes, socii penates, anni, ignes O., sanguis O. sorodna kri, sociis quid noctibus, uxor, anxia pervigili ducis suspiria curā? Stat., socia fontis amoenitate Plin., socia potestate Amm.
2. occ. po sklenjeni zvezi oz. zavezništvu združen, z(a)vezan, povezan, zavezniški: socii reges Ci., socii Carthaginiensium populi L., socia urbs L., civitas Ci., L., civitas Ubiorum socia nobis T. naša zaveznica, socia agmina V., socia classis O., timuit socias anxia Roma manus O. vojne z zavezniki, socia arma V., Sil., sociae cohortes T. (gl. spodaj II. 2. a.). —
II. subst.
1.
a) socius -iī, m tovariš, drug, sodrug, družabnik, družník, (so)déležnik, soudeleženec
b) socia -ae, f tovarišica, družica, družabnica, družníca, (so)déležnica, soudeleženka: sine sociis nemo quidquam tale conatur Ci., socium sibi adiungere S., hos castris adhibe socios V., hunc cape consiliis socium V., amissa sociorum pars O., ad eum interficiendum socios conquirit N., vacca et capella et ovis socii fuere leoni Ph. so se pridružile levu; z objektnim gen.: socius conciliorum tuorum Pl., socium et consortem gloriosi laboris amiseram Ci., laborum, periculorum meorum socius Ci. ep., huius consilii ne socium quidem habeo Ci. ep., neminem habeo culpae socium Ci. ep., socius amentiae scelerisque Ci., belli Ci. ep., socius regni Ci. ali regni socii Lucan. sovladar(ji), socii sceleris, insidiarum S., periculi socium habere L., socii laborum atque discriminum Cu., socii sacrorum O., cum sociis operum H., qui nos socias sumpserunt sibi Pl., vitae socia virtus Ci., addit se sociam V., sociasque sorores impietatis habet O., sociae doloris casusque tui Ap.; o krvnem sorodstvu: socius generis O. ali sanguinis O. sorodnik po krvi = brat; o zakonu: lectus socius O. izvoljeni (so)drug, tori socius O. soprog, socia tori O. soproga, socia generisque torique O. sorodnica po krvi (= sestra) in soproga, tudi samo socia = soproga: singuli multas uxores habent, nulla pro socia obtinet S. nobena ne velja za pravo zakonsko družico; metaf.: ulmus cum socia vite O.
2. occ.
a) socius -iī, m zaveznik, združenec, zavezanec: cuius maiores huic populo socii semper fuerunt Ci., bellum sociorum Ci. zavezniška vojna, vojna z zavezniki, (sc. Helvetii) Boios … receptos ad se socios sibi adsciscunt C., exercitus praedator ex sociis S. vojska pleniteljica zavezniškega ozemlja, magis indignemini bonis ac fidelibus sociis tam indignas iniurias … fieri L., socii Atheniensium N., socii foederatique Cu.; v času republike so za Rimljane socii italski zavezniki zunaj Lacija; od tod: socii et Latini Ci., L., socii et nomen Latinum ali socii nomenque Latinum ali homines Latini nominis et socii Italici S., socii ac nominis Latini L.; toda: socii nominis Latini ali socii Latini nominis L. latinski (lacijski) zavezniki, ki so od nekdaj uživali posebej ugleden položaj med rimskimi zavezniki; ko pa so po zavezniški vojni (od l. 91 do 88) italska ljudstva dobila rimsko državljanstvo, je izraz socii pomenil zavezniška ljudstva zunaj Italije: socii et exterae nationes Ci., (sc. Pompeium) unum ab omnibus sociis et civibus ad id bellum imperatorem deposci Ci., ad expilandos socios diripiendasque provincias Ci.; tako tudi: XXVI socias (= sociorum = zunajitalskih zaveznikov) cohortes tramittit T.; socius et (atque) amicus ali socius amicusque populi Romani Ci., S. idr. „zaveznik in prijatelj rimskega ljudstva“, častni naslov, ki so ga Rimljani podeljevali tudi tujim vladarjem; metaf. socius združenec (o živalih): iugales socii Sil. (o konjih).
b) trgovski tovariš ((so)drug), družabnik, partner, kompanjon: Corn. idr., rei pecuniariae Ci., socium fallere, qui se in negotio coniunxit Ci., socium fraudare Ci., quare quidem socium tibi eum velles adiungere, nihil erat Ci., fundum emptum habere cum socio Ci.; kot jur. formula: pro socio „za trgovskega družabnika“ = „zoper sleparskega trgovskega družnika“, npr. iudicium pro socio Ci. sodna preiskava (pravda) o nezvestobi (nepoštenosti, sleparstvu, goljufanju, prevari) trgovskega družabnika, pro socio damnari ali condemnari Ci. zaradi nepoštenosti do trgovskega družabnika, zaradi prevare (goljufanja, sleparjenja) trgovskega družabnika (objektni gen.).
c) pl. sociī -ōrum, m (pūblicānī) (z)družba, združenje, zadruga, zveza rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov: socii Bithyniae Ci. ep., sociorum tabulae Ci., hoc ergo adulteratur minimum in officinis sociorum Plin.
d) sociī nāvāles, gl. nāvālis.
e) socius rokodelski pomočnik: socius opificis Macr.
Opomba: Gen. pl. tudi sociûm: Pl., L., V. idr. - sock1 [sɔk množina, ekonomija sox]
1. samostalnik
kratka nogavica; vložek za čevelj; nizek, lahek čevelj starih (grških) komikov, igralcev
figurativno komedija
pull up your sock zavihaj rokave! pljuni v roke!
put a sock in (into) it! britanska angleščina, sleng nehaj! molči! jezik za zobe!
2.
vt
to sock in ovirati pri odletu
planes were socked in letala so bila ovirana pri odletu - socondios -iī, m (socos) sokóndij, ametist hiacintaste barve; če je bil bolj žive barve, so ga imenovali sapenos sapen: eius V. socondion Plin., alterum earum genus descendit ad hyacinthos; hunc colorem Indi socon vocant, talemque gemmam socondion Plin.
- sodālicius 3 (sodālis)
1. tovariški, tovarišijski, prijateljski, družniški: Iust., Amm., iure sodalicii qui mihi iunctus erat O.
2. (v negativnem pomenu) skriven, tajen: collegia sodalicia Dig. Od tod subst. sodālicium -iī, n
1. tovarištvo, tovarišija, druščina, klapa, družno občevanje s kom, prijateljska zveza, prijateljstvo, pobratimstvo: Val. Max. idr., fraternum vere dulce sodalicium Cat., adulterorum sodalicia Sen. ph. tovarištvo, občevanje s prešuštniki, sodalicii iure sacramento quodam nexi Iust.
2. družna pojedina, skupni obed, večerna zabava kake (z)družbe: venit in aedes quasdam in quibus sodalicium erat eodem die futurum Corn.
3. (v negativnem pomenu) skrivna (z)družba, tajna z(a)veza, skrivno zavezništvo: lex Licinia, quae est de sodaliciis Ci., in hoc sodaliciorum tribuario crimine Ci. pri tem očitku, da so bile tribus (tribue) podkupljene po skrivnih spletkah, Mariana sodalicia Plin. - sodass, so dass tako da
- sodi|ti3 [ó] (-m) (meniti) meinen, der Meinung sein, der Meinung nach (sodim, da ni tako meiner Meinung nach ist es nicht so), des Erachtens (meines Erachtens ist …)
- sodobni flamenko stalna zveza
1. ples (ples) ▸ modern flamenco
Velja za eno najboljših plesalk sodobnega flamenka doma in po svetu. ▸ A modern flamenco egyik legjobb táncosa hazájában és a világon is.
V sodobnem flamenku so dovoljena tudi oprijeta krila z volančki ali brez, s pikami ali brez, ali pa kar hlače. ▸ A modern flamencóban megengedett a testhezálló szoknya, fodrokkal vagy anélkül, pettyesen vagy simán, de akár a nadrágviselet is.
2. (glasba) ▸ kortárs flamenco
Utemeljitelj sodobnega flamenka je to glasbeno zvrst obogatil z novimi ritmi in tehnikami. ▸ A kortárs flamenco alapítója új ritmusokkal és technikákkal gazdagította ezt a zenei műfajt.
Omeniti velja tudi nastop izjemne Ane Morales, ki meša elektronsko glasbo s sodobnim flamenkom. ▸ Említést érdemel a nagyszerű Ana Morales fellépése is, aki az elektronikus zenét ötvözi a kortárs flamencóval. - sog. (= [sogenannt] so genannt) t.i., tkim. (takoimenovani)
- sogenannt, so genannt takoimenovani
- soglásen concordant, conforme; unanime
soglasno d'un commun accord, à l'unisson, unanimement, à l'unanimité
sogla sno z conformément à, en conformité avec, en harmonie avec
glede tega so vsi soglasni tout le monde est d'accord là-dessus
soglasno sprejeti predlog adopter une motion à l'unanimité - sóglasen concordante ; (enoglasen) unánime
glede tega so vsi soglasni hay unanimidad sobre eso
soglasno por unanimidad
soglasno z de acuerdo con, conforme con - soi-disant [swadizɑ̃] adjectif, invariable tako imenovan; adverbe baje, menda, dozdevno
il est venu à Paris, soi-disant pour affaires prišel je v Pariz, baje, menda poslovno
des travaux soi-disant difficiles tako imenovana težka dela
soi-disant que zdi se, da; menda
on l'a arrêté, soi-disant qu'il a volé aretirali so ga, menda je kradel - soigner [swanje] verbe transitif negovati, skrbeti za, brigati se (quelqu'un, quelque chose za koga, za kaj); zdraviti; familier škodovati (quelqu'un komu), okrasti
se soigner paziti nase, skrbeti za svoje zdravje
soigner un enfant, un malade, un jardin, ses ongles negovari otroka, bolnika, vrt, svoje nohte
soigner sa prononciation skrbno paziti na izgovor
soigner quelqu'un aux petits oignons zelo negovati, skrbeti za koga
il faut te faire soigner! (figuré) ti si nor!
soigner son rhume zdraviti svoj nahod
ils nous ont soignés dans ce restaurant! okradli so nas v tej restavraciji! - sojenica samostalnik
1. v mitologiji (bajeslovno bitje) ▸ sorstündér, sorsistennő
V neko hišo, koder je žena hotela roditi, so prišle sojenice. ▸ Ha egy házban egy nő szülni készült, megérkeztek a sorstündérek.
Takoj, ko se otrok rodi, mu sojenice usodijo, kaj bo iz njega. ▸ Amint a gyermek megszületik, a sorsistennők megjövendölik, mi lesz belőle.
Sopomenke: rojenica
2. literarno (o darovih, talentih ali usodi) ▸ sorsistennő, sorstündér
Pesnikovo prepričanje je, da so mu sojenice naklonile dar pesnjenja. ▸ A költő meggyőződése, hogy a költészet adományában a sorsistennők részesítették.
Sojenice so mu namenile v življenju vpletenost v pomembne prevrate. ▸ A sorsistennők a fontos államcsínyekben való részvételt szánták neki az életben.
Sopomenke: rojenica - sôl sȍli ž gl. so
- sōlārius2 3 (sōl) sončen: horologium Plin. sončna ura; subst. sōlārium -iī, n (sc. horologium)
1. sončna ura: Pl. ap. Gell., Amm. idr., solarium dictum id, in quo horae in sole inspiciebantur Varr.; taka ura je bila na rimskem Forumu, kjer so se shajali Rimljani opoldne, deloma zaradi raznih poslov, deloma zato, da so se kratkočasili ob šalah in dovtipih; od tod: non ad solarium … versatus est Ci. ni obrušen (olikan, omikan) na foru, ita petulans es atque acer, ut ne ad solarium quidem … exercitatus sis Corn.
2. ura na splošno: solarium aut descriptum (sončna ura) aut ex aqua (vodna ura) Ci.
3. vsak sončen, prisojen kraj, ploska (ravna) streha, terasa (starejše gredína), pomol, altána, móstovž, pristrešek, tin, izzidek: Pl., Suet., Augustus ap. Macr., Ulp. (Dig.), Isid. - solea -ae, f (solum)
1. podplat z jermeni (stoglami), na vrhu noge s stoglami in trakovi privezan tako, da so bili prsti in zgornji del noge prosti, sandala. Take sandale so v Rimu nosili moški in ženske, toda le doma; pred vsakim obedom so jih odložili oz. sezuli, po obedu pa so jih sužnji obedovalcem zopet privezali na noge. Zunaj hiše so v njih hodili le mehkužneži: Luc. ap. Gell., O., Pers., Plin., Iuv., Gell. idr., soleas demere Pl. ali deponere (pred obedom) Mart., soleas poscere (po obedu = hoteti oditi) H., Sen. rh., Plin. iun., soleas festinare S. fr. hitro obuti sandale.
2. metaf. zaradi podobnosti
a) prisilni čevlji, nekake nožne spone (okovi): ligneae Ci., Corn.
b) podplat, čevelj, neko obuvalo za živali, ki ni bilo pribito z žeblji kakor podkev, ampak so ga živalim obuli: Plin., P. Veg. idr., derelinquere … ferream ut soleam tenaci in voragine mula Cat., soleis mularum argenteis Suet., soleā sparteā pes (sc. bovis) induitur Col.
c) podplat, neko orodje, ki so ga uporabljali pri stiskanju olja: oleo autem conficiendo molae utiliores sunt quam trapetum, trapetum quam canalis et solea Col., rursus trapetum plus operis faciliusque quam solea et canalis efficit Col.
d) hlod, bruno, bŕvno za pragove: Verr. ap. Fest., P. F.
e) sólea, podplat, podvrsta ribe kambala (Pleuronectes solea Linn.): O., Plin.
f) živalski podplat: P. Veg. - soleō -ēre, solitus sum (menda s sab. l [nam. d]; sor. s sodālis)
1. imeti navado (običaj), biti (na)vajen; soleo z inf. se pogosto sloveni le z nedovršnim (ali iterativnim) glagolom, npr. soleo esse bivam, soleo sedere sedim, posedam, solent cremare sežigajo; včasih tudi z adv. navadno ali adj. rad, npr. soleo dormire navadno (rad) spim, soleo sedere navadno (rad) sedim; večinoma z inf., in sicer osebno: nil ego in occulto agere soleo Pl., ruri crebro esse soleo Ter., qui mentiri solet, peierare consuevit Ci., timidos odisse solemus Ci., matrem timidi flere non solere N., dicere solitus S., prandere soliti H., mixta tenax segeti crescere lappa solet O.; brezos.: quod dici solet Ter., optimo cuique accidere solitum est Ci., scribi solet Ci., solet eum paenitere Ci. ep., unde omnis Troia videri et Danaûm solitae naves V., ut solet fieri Cu. ali ut fieri solet Lact. kakor se navadno (z)godi, kot se rado zgodi, quaeri solitum est Gell.; brez inf. (ki ga lahko v mislih dostavimo), osebno: me dico ire, quo saturi solent (sc. ire) Pl., ita ego soleo Pl. ali sic soleo (sc. facere) Ter. tako sem (na)vajen, taka je moja navada; isti inf. (facere) moramo dostaviti tudi v zvezah ut soles, ut solitus es Ter., ut solet Ter., Ci., ut solent Pl., ut solebam Ci. kakor si (je, so, sem bil) (na)vajen oz. (na)vajeni, po svoji navadi, ut poëtae solent, ut praedones solent Ci. kot so vajeni (običajno) pesniki, kot so vajeni (običajno) razbojniki, po navadi pesnikov, po navadi razbojnikov, quod prava ambitio solet S., ut alias solent Cu.; brezos. (dostaviti je treba inf. fieri): ut solet Ci. idr. kakor se navadno (z)godi, kakor (kot) navadno (običajno), kakor (kot) ponavadi (po navadi), ut antea solebat Ci., ut mediis caloribus solet L., praeter quam in navali certamine solet L. proti običaju pomorske bitke, mimo običaja (v neskladju z običajem) pomorske bitke, v neskladju s pomorsko bitko, quod in tali re solet, ut in plerisque negotiis solet, ut in terrore solet S., itaque, quod plerumque in atroci negotio solet, senatus decrevit, darent operam consules, ne quid detrimenti res publica caperet S. Od tod
a) adj. pt. pr. solēns -entis po navadi (ponavadi): Pl.; solens sum = soleo: Pl.
b) adj. pt. pf. solitus 3 navajen, navaden, v navadi bivajoč, običajen, ustaljen: labor, locus O., artes O., Tib., torus Tib., chori Pr., solita id Fortuna vetabit V. kakor ima navado, po svoji navadi, solita ministeria Plin. iun., tempus (naspr. insolitum) Sen. rh., Germanico ne solitos quidem honores contigisse T., solitus alveus T. navadna, prava, solitae exercitationes Suet., solitus mos Sen. ph. šega in navada, ustaljena navada; poseb. pogosto solito more O. ali more solito Cu. po šegi in navadi; tako tudi solito matrum de more V. ali more de solito Arn.; z dat.: armamenta Liburnicis solita T., solito bonis (poštenjakov) more, solitus sibi, id est modicus apparatus Val. Max.; adv.
a) solitē ponavadi, navadno, običajno, navadoma, ustaljeno: Eccl.
b) solitō ponavadi, navadno, običajno, navadoma, ustaljeno: Isid.; subst. solitum -ī, n navada, običaj, šega: hostibus belloque gratiam habendam, quod solitum quicquam liberae civitatis fieret L. da se še kaj stori, kar je v svobodni državi običajno; z dat.: proinde tona eloquio, solitum tibi V. kakor si (na)vajen, po svoji navadi; v pl.: ad ventris solita secedens Aur. kakor da bi hotel iti na svojo potrebo; pogosto s praep.: praeter solitum V., H. ali praeter solita S. ap. Non. ali super solitum Sen. ph. ali ultra solitum T., Amm. proti navadi, čez običajno mero, nenavadno, neobičajno, ex solito Sen. ph., Vell., ponavadi, redno; pogosto v abl. comparationis: (sc. visus) sol rubere solito magis L. bolj kakor navadno = nenavadno, solito blandior, formosior, tardior, uberior, citius, velocius O. … kakor navadno (ponavadi, običajno, navadoma), plus solito L. ali solito plus O., solito serius L., maior (citatior, propior) solito L., solito audacior Cels., solito rariores Plin. iun., solito vehementior Fr., solito ocius Amm., plus debito solitoque facere Sen. ph. več, kot je treba in kot je običajno.
2. occ.
a) spolno občevati, telesno se družiti, seksati s kom: viris cum suis praedicant nos solere Pl., duo … solebant Mucillam Cat.
b) môči: servi a dominis semper manumitti solent Iust.
Opomba: Star. podaljšana obl. pr.: solinunt = solent Fest.; star. obl. iz pf. debla: solui (nam. solitus sum) Ca. ap. Varr., Enn. ap. Varr., soluerint (nam. soliti sint) Coelius Antipater ap. Non., soluerat (nam. solitus erat) S. ap. Prisc. — Kot pravi Macr., fut. ni bil v rabi. - solidus, pesn. (sinkop.) soldus 3, adv. -ē (prim. salvus in sollus)
1. gost, zgoščen, kompakten, neprepusten, nepropusten (= ne votel, ne luknjast, ne vrzelast, naspr. cavus, concavus), masiven, trd, trden, utrjen, čvrst, močen (močan), krepek (krepak), jeklen, jedrovit, čist (= a) povsem gol ali b) v celoti sestoječ iz iste snovi (tvarine)); (o rudninah) samoroden, brez primesi, suh: Ter., Lucr. idr., sphaera solida atque plena Ci., utrum columna solida esset an extrinsecus inaurata Ci., paries Ci., dentes Plin., solidus ac fortis cibus Lact., solidior caseus factus Col., solido de marmore templum V., solido adamante columnae V., ex solido elephanto V. iz masivne slonovine (slonove kosti), eruimus terrā solidum pro frugibus aurum O., crateres auro solidi V. ali vasa auro solida T. ali solido argento facti lecti Lamp. iz čistega (suhega) zlata oz. srebra; subst. solidum -ī, n gostota, gosti del, goščina, trdota, trdi del, trdina: finditur in solido (sc. arboris) cuneis via V. v stržen, v srce; pl. solida gosta, čvrsta, masivna telesa: Ci.
2. trden, trd, utrjen, močen (močan), krepek (krepak), jedrovit, debel: solidum nihil (sc. est) quod terrae sit expers Ci., ferrum, cautes, ripa, humus, tellus O., solidis in tectis clauditur O., solidis sedibus adstas O. na trdnih tleh, telum solidum nodis et robore V., glacies V., nix Stat., cornu V., Plin., tori Herculis O., navis ad ferendum incursum maris solida Sen. ph., corpus Sen. rh., crus Sen. ph., agger Stat., solidissima terra Ci., O., solidissima corpora Lucr., structura solidissima Vitr., cista viminea, quae neque spisse, solide tamen … contexta sit Col., nemo nostrum solide natus est Petr. brez napenjajočih vetrov = „ne da bi kje puščal“, solidius concreta aqua Gell.; pesn.: mare solidum Iuv. premoščeno; pren. trden, neomajen: solidaeque suo stant robore vires V. sile trdno stojijo ob svoji moči, mens H.; subst. solidum -ī, n nekaj trd(n)ega, trdno, trdina, trdost, poseb. trd(n)a tla: Fl. idr., carere solido Ci. ne imeti ničesar trdnega, (sc. invidia) fragili quaerens inlidere dentem, offendet solido H. bo zadela na kaj trdnega, solido procedebat elephas L., in solido puteum demittere V., fossa sit ad solidum O., perticas ad solidum demittere Col., fundamenta theatri per solidum subdidit T., in solido gradiens (naspr. in pelago incedens) Lact.; pren. in solido „na trdnem“ = na varnem: Amm. idr., multos lusit et in solido rursus fortuna locavit V. je zopet spravila na varno, in solido esse, bona sua in solido habere Sen. ph.
3. metaf.
a) cel, poln, popoln, ves: decem annos solidos errasse Varr. ap. Non., usura, nec ea solida, contentus est Ci. ep., parum solidum consulatum explere L. ne celotnega (celoletnega, ampak le devet mesecev), solida stipendia L., partem solido demere de die H. od vsega za delo določenega dnevnega časa, solida hora Iuv., solida taurorum viscera V., solidos haurire cervos taurosque Plin., quibus solida ungula Plin. nepreklano, ut deciens (= HSX) solidum (acc. sg. n.) absorberet H. cel milijon sestercijev, tricies soldum Mart., terrae motus solidas civitates absorbuit Iust. Adv. solidē za trdno (zatrdno), zagotovo, močno, silno, zelo: id solide scio Pl., solide gaudere Ter., solide formidare Ap.; v enakem pomenu tudi adv. acc. sg. n. solidum: Venus irata solidum Ap.; subst. α) solidum (soldum) -ī, n cela (celotna, vsa) vsota, cela (vsa) glavnica, celoten (ves) kapital: ut solidum suum cuique solvatur Ci., filia Nasicae, metuentis reddere soldum H., creditores in solidum appellabant T. so zahtevali nazaj celotno vsoto (dolga), argentarius ab argentario solidum petit Q., solidum petere, in solidum debetur Dig. β) solidus -ī, m (sc. nummus) sólid(us) = zlatník, zlat, sprva vreden približno 25 denarijev (denarii), pozneje samo polovico te vrednosti: Ap., Lamp., Cod. I., Icti., Amm.
b) pravi, pristen, resničen, realen, stvaren, jedrnat, soliden, zgoščen, bistven, trajen: gratia Pl., beneficium, gaudium Ter., nihil, quod solidum tenere possis Ci., nomen, suavitas, utilitas Ci., solida et expressa effigies Ci., solida et expressa signa probitatis Ci., solida veraque laus Ci., est enim gloria solida quaedam res Ci., solida libertas L., eloquentia Q., nequitia Sen. ph., fides T., vita (naspr. fragilis) Lact.; subst. n.: inane abscindere soldo H. od pristnega, od bistvenega, nostra gloria, cum sit ex solido Cu., dinoscere cantus, quid solidum (acc.) crepet Pers. kaj zveni kot nekaj pristnega (izvrstnega).