Franja

lacinia -ae, f (prim. lacer)

I. capa, cunja, kos blaga, sukna ali tkanine, konec, konček = „kikelj“, ogel, rogelj, ušesce (pri obleki): sume laciniam atque absterge sudorem tibi Pl. brisačo, otiračo, aliquem tenere laciniā Pl., in lacinia servantem ex mensa secunda semina (pečke) Ciceronis filius in Ci. ep., allium ferunt (po drugih serunt) in laciniis colligatum Plin., l. togae Suet.; pren. preg.: obtinent id ipsum laciniā Ci. le pri roglju (na robu) držijo = komajda, toliko da. —

II. meton.

1. oblačilo, obleka (tudi lepa obleka): sacerdos praecepit tegendo mihi linteam dare laciniam Ap., lacinias omnes exuere, omnibus laciniis se devestire, laciniae auro litteratae Ap.

2. (zaradi podobnosti)
a) grlina, podgrlina, nader = viseča koža pod vratom goveda: laciniae corporibus a cervice binae dependentes Plin.
b) (listni) rogelj: excrescente in medio folio velut lacinia folii Plin.
c) rogljat kos ali del večje celote α) zemeljski rogelj, košček zemlje, zaplata, kratka zemeljska proga: brevis l. Plin., oppidum velut in lacinia erat Plin.; poseb. kot zemljemerski (geodetski) t.t. v obl. lacinia in lacinea: zemljemerski pisci. β) majhen del črede, krdelce: grex in lacinias distribuatur Col.

Lacō (pesn. Lacōn) -ōnis, m (Λάκων) Lakónec, prebivalec peloponeške pokrajine Lakonije, Lakedajmónec: Leonides Laco Ca. ap. Gell., Laconis illa vox Ci., regnata petam Laconi rura Phalanto H.; Laco predvsem o Lizandru in Agezilaju: N.; o lakonskih psih plemenite pasme, ki so sloveli po svoji moči, čuječnosti in rdeči dlaki: fulvus Lacon H., praevalidus Lacon; pl. Lacōnes -um, acc. -as, m (Λάκωνες) Lakónci, Lakónca (du.), Lakedajmónci, Lakedajmónca (du.): Pl., Varr. fr., L. idr.; poseb. Ledaei Lacones ali pii Lacones ali sidus Laconum Mart. (o Kastorju in Poluksu). — Od tod subst. Lacōnia -ae, f = Lacōnica (gl. spodaj) Lakónija: Plin.; adj.

1. Lacōnicus 3 (Λακωνικός) lakónski, lakedajmónski: clavis Pl. (poseben ključ, s katerim je bilo mogoče vrata od zunaj odpirati in zaklepati, navadni ključi so vrata odpirali le od znotraj), purpura H., ager, ora (obala) L., classis, sinus Mel., canes Plin. (prim. zgoraj fulvus Lacon); subst.
a) Lacōnica -ae, f (sc. terra): Vell., Plin. ali Lacōnicē -ēs, f (Λακωνική sc. γῆ): N., Mel. Lakónika, Lakónija, peloponeška pokrajina z glavnim mestom Lakedajmon (Šparta, Sparta).
b) Lacōnicum -ī, n α) (sc. balneum) lakónska dvorana, lakónik = suha (znojna) kopel, del tople kopeli (caldarium) v kopališču: Ci. ep., Vitr., Cels., Col. β) (sc. vestimentum) neko lakónsko oblačilo, lakónik: Pl.

2. Lacōnis -idis, f (Λακωνίς) lakónska, lakedajmónska: matre Laconide nati O.; kot subst. = Lacōnica: Mel. — Kot rim. nom. propr. Lacō -ōnis, m Lákon

1. Laco (Anagnīnus) Lakon (Anagnijec), pristaš Marka Antonija: Ci.

2. Laco (Achaeus) Lakon (Ahajec): T.

3. Cornelius Laco Kornelij Lakon, praefectus praetorii pod cesarjem Galbo: T.

lacrimātiō -ōnis, f. (lacrimāre)

1. solzenje, jokanje: l. et fletus Vulg.

2. (poseb. v pl.) solzenje kot očesna bolezen: Plin., Cael.

lacteō -ēre (lāc)

1. sesati; v tem pomenu večinoma le pt. pr. lactēns -entis, sesajoč, sesen: agni Varr., porci Varr. sesni prašički, oddojeni prašički, odojki, Romulus lactens Ci., lactens Iuppiter puer Ci., lactentes hostiae Ci. še sesna darilna živinčeta, cervae lactens fetus O., viscera lactentia (= lactentium) O. sesajoči otroci, dojenci, dojenčki; subst. lactentēs -ium
a) m (sc. infantes) dojenci, dojenčki, dojenčeta: Vulg.
b) f (sc. hostiae) še sesna (darilna) živinčeta: lactentibus rem divinam facere L.; pesn. metaf.: tener et lactens … vere novo (sc. annus) est O. nežno kot dojenček.

2. mleček imeti, mlečiti se: dum adhuc lactent viridia pabula Col.; večinoma pt. pr. lactēns -entis, mlečen, mlečnat, sočen: lactentia coagula Luc. fr., frumenta lactantia V., Aug. mlečnata žitna zrna, sata lactentia sucis O., lactens ficus O., herba tritici lactens Sen. ph., lactuca l. Plin.; subst.: lactantia omnia Cels. vse mlečne jedi.

lactēscō -ere (—) (—) (incoh. glag. lactēre)

1. v mleko se spremeniti (spreminjati), mlečiti se: omnis fere cibus matrum lactescere incipit Ci., scammonium linguae tactu lactescens Plin.; metaf.: ut infantiae nostrae lactesceret sapientia tua Aug. da bi … sladela (postajala sladka, se sladila) kot mleko.

2. mleko (za dojenje) imeti, dobi(va)ti; o živalskih samicah: asinae praegnantes continuo lactescunt Plin.; o ženskah: pectore l. Aug.; o ženskih prsih: Min.; metaf. (o setvi) mlečiti se, polniti se s sokovi (z mlečkom): velut ex ubere aliquo sata cuncta lactescunt Plin., lactescentia sata Plin.

lacus -ūs, dat. in abl. pl. lacubus, klas., vendar redko lacibus, m (najbrž iz indoev. *lákō(u̯)-, gen. laku̯és „kotanja z vodo, mlaka“; lacus torej = upogib, nižina, vlažna, močvirna nižina; prim. gr. λάκκος [iz λάκƑος] glob(el), jama, luknja, ger. *lahō, sl. loka, lokva, lokev, srbsko in hr. lȍkva = bolgarsko lókva = staroirsko loch jezero) vsaka (nečkasta) poglobitev, naravna ali umetna: lacus lacuna magna, ubi aqua contineri potest Varr., torej

1. korito, sod (= beč(va), bačva), čeber (= bedènj), banja, déža, škaf = kábel, kebèl, kad (zlasti vinska, kamor teče zmaščeno vino ali olje): Ca., Tib., Col., Plin., de lacubus proxima musta tuis O.; pren.: nova ista quasi de musto ac lacu fervida oratio Ci. pravkar iz vinske kadi, ki še ni izvrel.

2. occ.
a) jarin, vodnjak ali korito za vodo (kakršnih je bilo v Rimu veliko): Varr., Plin., Front., Servilius l. (gl. Servīlius), redeuntes a lacu et pueri et anūs H., pro fontibus lacuque (epeksegeza) O., lacus sternendos lapide locare L.; preg.: lacus siccus Pr. suh vodnjak (o čem nekoristnem).
b) ápnica, apnénica, apnena jama: Vitr. (7, 2, 2).
c) kovaški hladilnik, kalilno (hladilno) korito, kalilnik, kalež: alii (sc. Cyclopes) stridentia tingunt aera lacu V., ferrum … faber … lacubus demittit O.
d) zasípnica, globeníca (kot shramba za sočivje): Col. (De re rust. 1, 6, 14).
e) jama: l. leonum Eccl. levja jama, levnjak.
f) struga: lacu fluvius se condidit alto V.

3. jezerska kotlina, jezero, ribnik, lokva, luža: l. Albanus Ci., L., l. Avernus V. ali Averni l. Ci., Lucr., l. Lemannus C., l. Lucrinus H., l. Curtius, l. Iuturnae O. idr. (gl. Albānus, Avernus, Lemannus, Lucrīnus, Curtius, Iūturna), sanctissimae deae, quae illos Hennensīs lacus lucosque incolitis Ci., exalantque lacus nebulam fluviique perennes Lucr., supra lacum Pl. nad jezerom (kraj v Rimu); pesn. meton.: Stygii lacus V. lena voda Stiksa; pogosto sploh = (globoka) voda, vodovje: quo te cumque lacus … fonte tenet V. kjerkoli te drži (ti daje zavetišče) rečni vir, bis Stygios innare lacus V., quāsque pedem movi, manat lacus O.

4. (= lacūnar) stropne globelice (vdolbinice), poljast strop: resultant aedesque lacusque Luc. ap. Serv.

Opomba: Gen. sg. laci: Vulg., Cass., abl. sg. laco: It., nom. pl. laci in acc. pl. lacos: zemljemerski pisci, dat. in abl. pl. lacibus: Plin., Front.

lač|en (-na, -no) hungrig (tudi figurativno)
biti lačen Hunger haben, hungrig sein
lačen kot volk hungrig wie ein Wolf
biti strahotno lačen einen Bärenhunger haben
postati lačen Hunger bekommen/kriegen
figurativno biti lačen česa ausgehungert sein nach
figurativno lačna usta hungrige Mäuler množina

láčen hungry; (pohlepen) greedy, covetous; (česa of, for, something)

láčen sem kot volk I am as hungry as a wolf; (gladujoč) famished, starving; (izstradan) starved
láčnemu vse diši (gre vse v tek) nothing comes amiss to a hungry stomach
biti silno láčen to be starving, to be ravenously hungry, to have a wolf in one's stomach, to have a raging (ali ravenous) appetite

láčen qui a faim, affamé

lačen biti avoir faim, être affamé
biti lačen kot volk avoir une faim de loup, familiarno avoir la dent

láčen (-čna -o) adj.

1. affamato:
biti lačen essere affamato, aver fame
biti lačen kot pes, kot volk avere una fame da lupo

2. pren. affamato, desideroso; avido:
lačen ljubezni desideroso di affetto
lačen časti, denarja avido di onori, di denaro

3. pren. voglioso, libidinoso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti pet lačnih ust (doma) avere cinque bocche da sfamare
pog. imeti ta lačno jetiko essere eternamente affamato
biti lačen, da se pajčevina dela po želodcu, da bi vola pojedel, da se skozenj vidi avere una fame da lupi, essere il ritratto della fame
biti večkrat lačen kot sit stentare il pane
PREGOVORI:
sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna

láčen hambriente (tudi fig) (česa de) ; fig ávido (česa de)

biti lačen kot volk estar muerto de hambre; tener un hambre feroz

laesiō -ōnis, f (laedere)

1. telesna poškodba: Lact., Vulg.

2. metaf.
a) oškodovanje pravice ali lasti, oškodba, prikrajšanje: Dig., laesiones regis Vulg.
b) kot govorna figura (= gr. βλάψις) namerno zbadanje, namerno draženje nasprotnika: Ci.

Laetōrius 3 Letórij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Laetorius Mark Letorij, centurio primi pili, ki je l. 495 od rim. naroda konzuloma v sramoto dobil nalogo, naj posveti Merkurjevo svetišče v Rimu: L.

2. C. Laetorius Gaj Letorij, tr. pl. l. 471: L.

3. C. Laetorius Gaj Letorij, edil l. 216, pretor v Ariminu l. 210: L.

4. L. Laetorius Lucij Letorij se je moral l. 202 odpovedati edilstvu, ker je bil “vitio creatus”: L.

5. P. Laetorius Publij Letorij, prijatelj Gaja Grakha, je skušal rešiti svojega prijatelja pred zasledujočimi morilci; na mostu čez Tibero jih je nekaj časa zadrževal, potem je skočil v reko ali pa so ga (po pričevanju drugih) ubili: Val. Max.

6. neki skopuh Letorij: Mart. — Kot adj. = Letórijev: lex Laetoria Suet. ap. Prisc.

laevus 3, adv. -ē (prim. gr. λαιός iz *λαι-Ƒός = sl. levi, lat. nom. propr. Laeca [iz *Laivica], Laevius, Laelius [iz *Laevilios]) bolj izbrana in pesn. beseda kot sinister

1. lev(i), na levi ležeč ali stoječ (naspr. dexter): brachium Pac. ap. Fest., latus Acc. ap. Non., H., Cu., oculus Pl., Lucr., manus Ci., genu Ci. poet., auris, pes, umerus, polus, Pontus, Ponti plaga laeva O., undae, iter V., habena H., laevis remis L. z veslanjem (veslajoč) na levo, l. ripa Plin., amnis T. leva stran reke. Od tod subst.
a) laeva -ae, f α) (sc. manus) leva roka, levica: amissa l. Lucr., Ilionea petit dextrā laevāque Serestum V., cognovi clipeum, laevae gestamina nostrae O. β) (sc. pars) leva (stran): laevam cuncta cohors remis ventisque petivit V., laevam pete O., ab laeva Enn. ap. Ci., ad laevam Enn. et Acc. ap. Non., Ci. na levi(ci), in laevam Plin. na levo; pogosto v abl. = na levi (strani): dextrā montibus, laevā Tiberi amne saeptus L., circumstant animae dextrā laevāque frequentes V., laeva eius fluminis Iul. Val., a dextrā laevāque O.
b) laevum -ī, n leva (stran); le v zvezi s praep.: fleximus in laevum cursus O. na levo (stran); pl. laeva -ōrum, n (sc. loca) na levi (strani) ležeči kraji, leva stran kakega kraja: laeva tenet Thetis V., Thracen et laeva Propontidis intrat O., laeva petentibus Plin., l. maris T.

2. metaf.
a) levi = neroden, nespreten, okoren, neumen, nespameten, áboten, glup: puer hic non laeve iussa Philippi accipiebat H. ne nerodno = zelo spretno, si mens non laeva fuisset V., o ego laevus! H. o jaz neumnež!, pectus l. Pers.
b) neprimeren, neprijeten, nepríličen, neugoden: cum te sic tempore laevo interpellarim H.
c) (v avgurskem jeziku po rimskem pojmovanju =) ugoden, povóljen, dober, zadovoljiv, srečen = srečnega (dobrega) pomena, srečo (dobro) prinašajoč; rim. avgur je namreč pri opazovanju gledal proti jugu ter imel vzhod [= izvor luči in s tem tudi sreče] na levi; prim. L. 1, 18 in Plin. 2, 142): tonitru dedit omina laevo Iuppiter, et laevo fulmina missa polo O., numina l. V. naklonjena, prizanesljiva, milostna, omina Ph.; adv. acc. sg. n.: intonuit laevum V. na levi, z leve = ugodno.
d) pesn. (po grškem pojmovanju =) neugoden, nepovóljen, nesrečen, zlovešč, zlokoben, grozljiv, poguben; grški prerokovalec usode je bil pri opazovanju obrnjen proti severu in je torej imel vzhodno (= srečno stran) na desni: teque nec laevus vetet ire picus nec vaga cornix H., l. omen Val. Fl., numen Mart. nenaklonjeno, neprizanesljivo, nemilostno, laevo monitu Iuv. s pogubnim naukom, l. ignis Stat. (o kugi).

laganum -ī, n (gr. λάγανον) oljnati kolač, starejše prge, nekakšna pogača iz moke in olja, podobna na olju pripravljenim ponvičnikom ali mlincem; kot lahka jed za reveže: H.; za bolnike: Cels.

Lagarīnus 3 lagarijski = iz lukan(ij)skega mesta Lagarije: vina Plin. lagarijec (kot vrsta vina).

lagáti to lie (komu to someone); to tell lies; to belie; to speak untruths; pogovorno to tell fibs, to fib; evfemizem to be economical with the truth; (pretiravati) to talk tall, to exaggerate, to stretch (ali to colour) the truth, to draw the long bow

lagal sem mu I lied to him
debelo to lie in (ali through) one's back teeth
on mi laže v obraz he lies to my face
laže tako, da sam sebi verjame he lies like a book
laže, kot pes teče she's a bare-faced liar, he lies like a gas-meter, arhaično he can spin a twister

lagáti mentir; faltar a la verdad ; (izmišljevati si) fam contar historias (ali camelos ali cuentos chinos) , inventar

debelo lagati mentir con descaro, mentir más que la gaceta
on laže, kot pes teče (da se kar kadi) (él) miente más que un sacamuelas; él miente más que habla

lagati (se) (lažem) zlagati se lügen; komu: (jemanden) anlügen, (jemanden) belügen, (jemanden) anschwindeln
lagati (se)ti si sich selbst anlügen, (etwas) nicht wahrhaben wollen
lagati (se)ti kot pes teče wie gedruckt lügen, lügen [daß] dass sich die Balken biegen

lagáti (se) (lážem (se))

A) imperf., imperf. refl.

1. mentire, dire bugie, menzogne:
pog. debelo, nesramno, predrzno lagati, lagati v obraz mentire alla grossa, spudoratamente
lagati, kot pes teče essere un gran bugiardo, bugiardo più d'un epitaffio

2. pren. (biti neresničen, varljiv) mentire

B) lagáti si (lážem si) imperf. refl. mentirsi, ingannarsi, illudersi
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente ruba e chi ruba mente