Franja

ponôsen (-sna -o) adj.

1. orgoglioso, fiero, franco; altero, superbo, altezzoso, borioso:
ponosen narod un popolo fiero
ponosna drža portamento fiero
biti ponosen na kaj andar fiero di qcs., essere orgoglioso di

2. pren. (mogočen, veličasten) maestoso, grandioso:
pod seboj je zagledal ponosne vrhove davanti a se vide le cime maestose delle montagne

ponti-fex -ficis, m (pōns in facere)

I. póntifeks, pontífik, višji svečenik, nadsvečenik. Rimljani so besedo izpeljevali iz pons in facere, pontifex torej = „postavljavec mostu“; ta domneva je tudi danes splošno sprejeta, čeprav so nekateri o njej dvomili. Ime so pontifiki dobili zato, ker so ponovno zgradili „Količasti most“ (Pons Sublicius), in sicer iz lesa. Količasti most, ki je bil najstarejši most v Rimu in je bil sprva grajen iz kamna, so Rimljani podrli, da so Rim obvarovali pred napadom Etruščanov; podiralce je branil Horacij Kokles. Pontifiki so ga ponovno zgradili, vendar iz lesa, da bi ga v primeru nuje zlahka ponovno podrli: collegium pontificum kolegij pontifikov, pontifiški zbor, je sprva štel 4, pozneje 8, naposled (v času Sule) 15 članov; njihova naloga je bil nadzor nad bogoslužjem in rimsko religijo nasploh: Varr., Ci., L., H., O. Vodja (načelnik, predsednik, prvomestnik) tega kolegija (zbora) je bil pontifex maximus najvišji póntifeks (pontífik), veliki svečenik: Ci., L., Plin. iun., Val. Max. idr.; pontifices minores so pomočniki ali pisarji (kolegija) pontifikov: Ci., L. pontifices seu minores seu maximi Lact. —

II.

1. (v krščanstvu) škof: Sid.

2. judovski veliki duhovnik: pontifex, id est sacerdos maximus Vulg., Caipham pontificem Vulg. — Od tod adj.

1. pontificālis -e pontífiški, pontífikov, pontifikálen, nadsvečeniški, nadsvečenikov, póntifeksa (pontífika, nadsvečenika, višjega svečenika; gen.): auctoritas Ci., insignia L., honos, sacrum O., ludi Suet. (igre, ki jih je priredil pontifex maximus ob nastopu svoje službe).

2. pontificius 3 = pontificālis: libri Ci., ius Ca. fr., Ci., L., Plin., Macr., P. F., carmen Sen. ph., negotium Gell. subst.
a) pontificium -iī, n α) škofovska (škofova) oblast: Cod. Th. β) metaf. svobodna oblast, svoboda, pravica storiti kaj: is, cuius negotium id pontificiumque esset Gell., Arn., Cod. Th., Symm.
b) pontificiī -iōrum, m (sc. libri) pontífiške (pontifikálne, nadsvečeniške) knjige: unde ut in ritualibus et pontificiis [...] obtemperatur, observantibus sacerdotiis caute Amm.

3. pontificātus -ūs, m pontifikát, pontifiško (pontifikálno, nadsvečeniško) dostojanstvo, pontifiška (pontifikálna, nadsvečeniška) služba, višje svečeništvo, nadsvečeništvo: Ci., T., Vell., Suet., p. maximus Suet. dostojanstvo velikega svečenika.

pòpēti pȍpnēm, pòpni, pòpēh pȍpē, pȍpeo pȍpēla
I.
1. postaviti: popeti vješala narodnim izdajnicima
2. razpeti: popeti šator, čador; posrijed polja popeo čadorje
3. dvigniti, vzdigniti: povadili nešto ruha iz sanduka i drugo su sa sandukom popeli na tavan; popnite me na prozor
II. popeti se
1. povzpeti se: popeti se na drvo, na konja
2. stopiti na, povzpeti se: popeti se na prijesto, na presto, na katedru; popeti se do grla priti kaj do grla; popeti se komu na glavu, na vrh glave zrasti komu čez glavo; popeti se komu na leda splezati komu na hrbet
3. stopiti v: popeti se u vlak, u voz, u kola
4. popelo mu se nešto za vratom nekaj se mu je izpustilo na vratu

popráviti to repair; (hišo) to do up; (čevlje, stroj itd.) to mend; to set right, to overhaul; (ladjo) to refit; (izboljšati) to improve; (napake) to correct, to put right, to rectify; to recondition; (sliko) to touch up; (zakrpati) to mend, to patch, to refit, to botch, to darn; (zdravje) to restore; (zakon) to amend; (figurativno, krivico itd.) to repair, to remedy, to redress, to make amends for, (povzročeno škodo) to make good, to compensate

popráviti napako, instrument to rectify an error, to repair an instrument
popráviti krivico to repair a wrong, to make good an injury
popráviti (nadomestiti) izgubo to repair a loss
vedno kaj popravlja pri svojem avtu he is always tinkering at his car
popravil je svoje mladostne napake he has atoned for his youthful misdeeds
popráviti se to improve, to better oneself, to grow better, to reform; (razmere) to take a turn for the better; (zdravstveno) to mend, to be on the mend, to recover, to come round, to be restored
to se ne da popráviti this is past mending
bolnik se je popravil the patient has improved (ali has recovered)
vreme se je popravilo the weather has improved
upam, da se bo popravil v bodoče I hope he will do better (ali will improve) for the future
popráviti posledice to redress the consequences

popredmetiti glagol
1. lahko izraža negativen odnos (razosebiti) ▸ tárgyiasít
V službi živali popredmetijo, takrat so zanje objekti. ▸ Munka közben az állatokat tárgyiasítják, olyankor objektumként tekintenek rájuk.
Nadaljevanka je med drugim tematizirala to, kako je družba še v šestdesetih sistematično podrejala in popredmetila ženske. ▸ A sorozat többek között azt vizsgálta, hogy a társadalom még az 1960-as években is milyen szisztematikusan rendelte alá és tárgyiasította a nőket.

2. (prikazati konkretno) ▸ láttat, megjelenít, szemléltet
Pogovarjamo se o tem, kaj doživljajo, in to poskušamo popredmetiti v smislu, to je nasilje, to je prestopanje meja. ▸ Beszélünk arról, mit élnek át, és megpróbáljuk láttatni, hogy ez erőszakot jelent, a határok átlépését.
Introspekcija je še vedno prva refleksija, ker hoče popredmetiti naše preteklo izkustvo. ▸ Az introspekció még mindig az első reflexió, mert szemléltetni akarja a múltbeli tapasztalatainkat.

poprosíti prier, demander

poprositi koga za kaj prier (ali requérir) quelqu'un de faire quelque chose
poprositi koga česa demander quelque chose à quelqu'un, solliciter quelque chose de quelqu'un

poravnáti (tla, zemljo) to level, to plane, to flatten, to even; figurativno to arrange, to settle, to balance; (ukrivljeno) to straighten; (pomiriti) to conciliate, to compose; (izenačiti) to equalize; (škodo) to compensate

poravnáti spor to settle a quarrel, to make up
poravnáti dolg to settle (to square) a debt
poravnáti zadevo to straighten a matter out
vse je poravnano med nama we're quits
poravnáti komu škodo za kaj to make it up to someone
morali so mi poravnáti škodo they had to make it up to me
poravnáti se to make an arrangement (z with), to come to an arrangement

pòrez m, pȍreza ž davek: izravni, neposredni, neizravni, posredni -i; lični, personalni, subjektivni, stvarni, realni, objektivni -i; katastarski, tarifni, redovni, izvanredni -i; udariti porez na što obdavčiti kaj; osloboditi koga od -a oprostiti koga plačevanja davkov, davka; porez na kuću, na prihod, na zemljište; ide to kao porez ekspr. to se redno dogaja

porin|iti (-em) porivati

1. (potisniti) schieben, -schieben (rahlo anschieben, dol herunterschieben, gor hinaufschieben, sem herschieben, tja hinüberschieben, naprej weiterschieben, vorschieben, narazen [auseinanderschieben] auseinander schieben, navzdol hinunterschieben, navzgor hochschieben, emporschieben, nazaj zurückschieben, noter/v kaj einschieben, hereinschieben, hineinschieben, proč wegschieben, fortschieben, skupaj zusammenschieben, ven hinausschieben, herausschieben, k steni, k vratom ipd. zuschieben (an), skozi kaj durchschieben (durch), vmes dazwischenschieben, pod kaj unterschieben)

2. (suniti, pahniti) stoßen (dol hinunterstoßen, proč wegstoßen, fortstoßen, skozi durchstoßen, ven hinausstoßen, herausstoßen)

3. (stlačiti) zwängen (in etwas, durch etwas), -zwängen (skozi durchzwängen, noter hineinzwängen)

4. (potisniti) človeka, množico: drängen (k zidu an die Wand, v kot in die Ecke, figurativno v ozadje in den Hintergrund), drücken, schieben, -drängen (noter hineindrängen, ven hinausdrängen)

5. pomorstvo ladjo s kobilice: vom Stapel lassen

6.
figurativno porinti komu nos v kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen

poróčati rapporter, en référer à quelqu'un, renseigner, informer, faire un rapport (ali un compte rendu, un exposé) ; (podrobno) relater, raconter, rendre compte ; (obvestiti) faire part de quelque chose à quelqu'un, faire une communication, mettre quelqu'un au courant de quelque chose, faire savoir quelque chose à quelqu'un

poročati o čem rendre compte de
poročati komu kaj renseigner quelqu'un sur quelque chose, informer quelqu'un de quelque chose
izčrpno, natančno poročati faire un rapport détaillé sur quelque chose

porôk garant moški spol , caution ženski spol , répondant moški spol

biti komu porok se porter garant (ali caution) pour quelqu'un, de quelque chose, garantir quelque chose, répondre de quelqu'un, de quelque chose
biti porok za kaj donner des gages de quelque chose, être répondant de quelque chose

pōrta f

1. vrata:
porta girevole vrtljiva vrata
porta a pannelli ripiegabili sklopna vrata
porta di servizio vrata za služinčad, za nabavljavce
porta di sicurezza požarna vrata
andare di porta in porta iti od vrat do vrat; ekst. prosjačiti
a porte chiuse za zaprtimi vrati
battere a tutte le porte pren. potrkati na vsaka vrata; prositi, moledovati
chiudere la porta in faccia a qcn. zaloputniti vrata komu pred nosom; pokazati hrbet
essere alle porte pren. biti pred vrati
fuori porta, fuori di porta na obrobju mesta
mettere qcn. alla porta koga postaviti pred vrata, napoditi
sfondare una porta aperta pren. početi kaj jalovega, mlatiti prazno slamo

2. šport vrata, gol:
tirare in porta streljati na vrata

3. geogr. gorski prelaz
porta del ghiacciaio ledeniški jezik

4.
porta erniaria anat. kilna odprtina

5.
Porte di ferro pl. geogr. Železna vrata, Djerdap

6. hist.
(Sublime) Porta (Visoka) Porta

porta -ae, f (iz *pr̥ta-, indoev. kor. *per- prodreti do česa, prodreti skozi kaj, prepeljati se, na drugo stran spraviti; prim. skr. píparti pelje se čez, prepelje se, gr. πείρω prodiram, prebadam, περάω prodiram, πόρος prehod, brod, πορϑμός brod, πορεύω peljem, dobavljam, πορίζω dobavljam, pridobivam, sl. naperiti, got., stvnem. faran = nem. fahren, stvnem. fuoran, furt = nem. führen, Furt, norveško fjord = nem. Fjord zaliv, ang. port, lat. portārius, portitor, portōrium, portisculus, portus, portuōsus, portuēnsis, Portūnus, Portunālis idr.)

1. vrata, poseb. mestna vrata: Pl., C., O. idr., urbis Ci., oppidi Auct. b. Afr., aversa porta (sc. oppidi) L., Colina, Esquilina, Capena idr. Ci., Hannibal erat ad portas Ci., Hannibal ante portas L., pedem portā non extulisse Ci. ni šel iz mesta, iamque adeo exierat portis equitatus apertis V.; o vratih tabora: porta praetoria C. glavna vrata, sprednja vrata, porta principalis L. stranska vrata, porta decumana C., L. zadnja vrata (prim. decumānus), ex porta ludis emitti Pl. iz zverinjaka (v cirku(su)); pl. o enih vratih: Sabinis proditae portae per virginem Tarpeiam nomine Fl.; preg.: porta itineri longissima Varr. „pot do vrat je najdaljša“, tj. ko si že pri vratih, potem ti delo hitro steče = človek se najdlje mudi pri pripravah, priprave vzamejo največ časa, s pripravami se človek najdlje zamudi.

2. metaf. vsak vhod, dohod, dostop, izhod: Plin., portae Ciliciae N. soteske, ožine, porta Taenaria O. votlina, venti … quā data porta ruunt V., caeli V., solis Macr. znamenji Rak in Kozorog živalskega kroga (zodiaka), postquam Discordia taetra belli ferratos postes portasque refregit Enn., H., portae iecoris Ci., ventriculi porta Cels. vratar (krožna mišica med želodcem in dvanajstnikom).

3. pren.: quibus e portis occurri cuique deceret Lucr. po katerih poteh = s kakimi sredstvi, na kakšen način.

Opomba: Obl. portabus nam. portibus: Gn. Gellius ap. Char.

portare

A) v. tr. (pres. porto)

1. nositi, prenašati:
portare un pacco nositi paket
portare in seno un fanciullo nositi, biti noseča
portare qcn. in trionfo nositi na ramenih
portare in tavola servirati, nositi na mizo
portare qcn. in palma di mano pren. koga visoko ceniti
portare qcn. alle stelle pren. koga povzdigovati, kovati v nebo
portare legna al bosco, acqua al mare, vasi a Samo, nottole ad Atene, cavoli a legnaia pren. vodo nositi v Savo, v morje

2. prinesti, prinašati (tudi pren.):
portare qcs. in dono kaj prinesti v dar
portare aiuto, soccorso (a) pren. pomagati (komu)
portare guerra (a) pren. voj. napovedati vojno (komu), napasti (koga);
portare qcs. a conoscenza di qcn. pren. koga seznaniti s čim

3. pren. predložiti, predlagati; ekst. navesti, navajati:
portare qcn. come candidato predlagati koga za kandidata
portare prove navesti dokaze

4. peljati:
portare i bambini a spasso peljati otroke na sprehod
l'autobus porta al centro avtobus pelje v mestno središče

5. speljati, napeljati:
hanno portato l'elettricità fino all'ultimo paese elektriko so napeljali do zadnje vasi
che buon vento ti porta? pren. kaj te je prineslo? odkod pa ti?
portare l'acqua al proprio mulino pren. speljati vodo na svoj mlin
portare avanti pren. pospešiti
portare in alto dvigniti, dvigovati; pren. povzdigniti, povzdigovati
portare su pren. dvigovati

6. nositi s seboj; odnesti, odnašati:
la corrente portava relitti d'ogni genere vodni tok je nosil vse mogoče predmete
che il diavolo ti porti! naj te vrag vzame!
portare via odnesti, odnašati; odpeljati:
l'hanno portato via in manette odpeljali so ga vklenjenega (v lisice)

7. voziti, voditi:
portare l'automobile voziti avto
portare in porto zapluti z ladjo v pristanišče
portare in porto un affare pren. spraviti posel pod streho

8. pren. prinesti, prinašati; povzročiti, povzročati:
portare danno povzročiti škodo
portare fortuna, disgrazia; pog.
portare bene, male prinašati srečo, nesrečo
portare scalogna pog. prinašati nesrečo

9. nositi (na sebi):
portare la pelliccia nositi krzno
portare gli occhiali nositi očala
portare i calzoni pren. šalj. nositi hlače
portare i capelli lunghi imeti dolge lase
portare alta la testa hoditi z dvignjeno glavo
portare il viso basso hoditi s sklonjeno glavo

10. pren. gojiti, čutiti:
portare amicizia (a) biti komu prijatelj
portare odio (a) sovražiti
portare in cuore pren. nositi, čutiti v srcu
portare pazienza potrpeti
portare rispetto (a) spoštovati

11. prenašati:
portare bene, male l'alcol biti dober, slab pivec
portare bene gli anni dobro se držati za svoja leta

B) ➞ portarsi v. rifl. (pres. mi porto)

1. peljati (se), iti:
portarsi sulla destra peljati v desno

2. ravnati, obnašati se:
portarsi da gran signore ravnati kot velik gospod

3. držati se:
come ti porti? kako je kaj (zdravje)?

porte [pɔrt] féminin vrata, duri; vhod; mestna vrata; (histoire)

la Porte, la Sublime Porte vlada turških sultanov
(pluriel) géogr ozek prelaz, soteska
à la porte pri vratih, pred vratmi
à la porte! ven (z njim)!
à la porte, aux portes de blizu, tik ob, tik pri
porte à porte čisto v bližini
à porte close skrivaj, tajno
de porte à porte (čisto) odkrito, v obraz, commerce od hiše do hiše
faire du porte à porte prodajati kaj, nabirati prispevke od stanovanja do stanovanja
de porte en porte od hiše do hiše (iti)
sur le pas, sur le seuil de la porte na pragu, pred vratmi
porte en accordéon, à soufflet vrata na harmoniko
porte basculante sklopna vrata
porte à deux battants dvokrilna vrata
porte blindée, cuirassée oklepna vrata
porte à claire-voie vrata iz lat, lesa
porte cochère vozna, široka vežna vrata
porte à coulisse, coulissante, à glissière, glissante drsna vrata
porte de grille mrežasta vrata
porte de derrière (tudi figuré) zadajšnja vrata
porte descendante spustne duri
porte d'entrée, vitrée vhodna, steklena vrata
porte tournante, pivotante vrtljiva vrata
porte triomphale slavolok
battant masculin, poignée féminin, seuil masculin de porte krilo, kljuka, prag pri vratih
régime masculin de la porte ouverte politika odprtih vrat trgovini z drugimi državami
condamner une porte zazidati vrata
entrer par la petite porte (figuré) priti do česa po protekciji
entrer par la grande porte priti do česa po natečaju, po svojih sposobnostih, zaslugah
enfoncer une porte vdreti vrata
enfoncer une porte ouverte (figuré) po nepotrebnem se truditi
être aux portes de la mort biti tik pred smrtjo
je n'ai fait que lui parler entre deux portes le na hitro, kar pred vratmi sem govoril z njim
cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
fermer à quelqu'un la porte au, sur le nez zapreti komu vrata pred nosom
fermer, (faire) refuser, défendre sa porte à quelqu'un prepovedati komu vstop v hišo
forcer la porte de quelqu'un priti h komu brez njegovega dovoljenja
frapper à la porte de quelqu'un (figuré) potrkati pri kom
gagner, prendre la porte oditi skozi vrata, iti ven
mettre, flanquer, jeter quelqu'un à la porte vreči skozi vrata koga; izključiti (učenca)
mettre la clef sous la porte skrivaj (ne da bi plačali najemnino) se izseliti, izginiti
se présenter à la porte de quelqu'un priti h komu, oglasiti se pri kom
trouver porte close (figuré) ne dobiti nikogar doma, ne biti sprejet

por-tendō -ere -tendī -tentum (por- (gl. to besedo) in tendo = „predse iztegniti, prožiti“) kot relig. t.t. (na) kaj prihodnjega (prihodnost) (po)kazati, naznaniti (naznanjati), prerokovati, da(ja)ti ali pomeniti (pred)znake ((pred)znamenja, znanilce): Pl., Enn. fr., Acc. fr., Luc. fr., V., O., Auct. b. Afr., Hyg., Varr., Cu., Val. Max., Sen. ph., Sil., Stat., T., Plin., Plin. iun., Suet., Fest., Ap., Aur., Cl., Macr., Iust., Amm. idr., magna atque mirabilia portendi haruspex dixerat S., dii periculum portenderunt Ci., rerum futurarum, quae tum dormientibus tum vigilantibus portendant Ci., iam omnes isti qui portenduntur metus exstinguentur Ci., deos portendisse auspicia L., di portenderunt clarum fore hoc caput L., quod aves fieri posse portendunt L., quo maturius fatis, ominibus oraculisque portendentis sese victoriae compotes fierent L.; pass. kazati se, nastajati, porajati se, obetati se, čakati koga kaj: pericula portenduntur L., quid spei Latinis portendi? L.; brez relig. pomena: cum praesertim omnes rerum mutationes caedem, fugam aliaque hostilia portendant S. so (obstajajo) znamenja, ki kažejo na …

Opomba: Inf. portendier: qui in re divina dudum dicebant mihi malum damnumque maxumum portendier Pl., harioli autem laetam et pinguem fortunam portendier somnio interpretati Fr.

porter² [pɔrte] verbe transitif nositi, nesti; prenašati; prinesti, prenesti; voditi; usmeriti (oči); obrniti (pozornost); nanašati se; zadati (udarec); staviti na; oceniti; zvišati (à na); povleči za seboj; glasiti se; vknjižiti, pisati v dobro; technique drgniti, treti; segreti (à do); verbe intransitif, architecture ležati na, počivati na, sedeti (sur na); (daleč) segati, raztezati se; delovati, imeti učinek, napraviti vtis (sur na); nositi, biti noseča; (žival) biti breja; dotakniti se, zadeti (sur ob, na); razprostirati se; znašati, znesti; voditi (à do, k)

se porter počutiti se; kreniti, iti (vers k, v); obrniti se (sur quelqu'un h komu, na koga); predati se (à, vers quelque chose čemu); strujiti, dreti (à k); figuré dati se zavesti, zapeljati (à k); nastopiti, izda(ja)ti se (quelque chose kot kaj)
l'un portant l'autre, le fort portant le faible z medsebojno pomočjo
se faire porter malade javiti se bolnega
pouvolr porter haut la tête (figuré) imeti čisto vest
l'accent porte sur la dernière syllabe naglas je na zadnjem zlogu
porter à l'actif (commerce) pisati v dobro, figuré ne vzeti za zlo, spregledati
il porte bien son âge ne kaže svojih let, je še svež za svoja leta
porter amitié à quelqu'un čutiti, gojiti prijateljstvo do koga
porter l'appel devant (juridique) vložiti priziv pri
porter les armes biti pod orožjem, pri vojakih, v vojni
porter atteinte à quelque chose škodovati čemu
porter son attention sur une question posvetiti svojo pozornost čemu
porter à l'avoir, au crédit de quelqu'un (commerce) vpisati, beležiti komu v dobro
porter bateau biti ploven
porter à blanc razžariti (železo ipd.) do belega
porter bonheur, malheur prinašati srečo, nesrečo
porter un candidat (politique) glasovati za, voliti kandidata
se porter candidat kandidirati
porter les chausses, le grimpant (figuré) nositi hlače (o ženski)
porter quelqu'un dans son cœur zelo rad koga imeti
cela porte au cœur človeku postane slabo ob tem
porter en compte vračunati, dati v račun
porter condamnation izreči obsodbo
porter à la connaissance de quelqu'un obvestiti koga, dati komu na znanje
porter coup napraviti vtis; imeti uspeh
porter un coup à quelqu'un zadati komu udarec
porter sa croix nositi svoje breme, svoj križ
porter le deuil nositi črno, žalno obleko; žalovati za kom
porter disparu javiti kot pogrešanega
porter à domicile dobaviti na dom
porter à l'écran prirediti za film, filmati
se porter à une élection kandidirati na volitvah
porter à faux ne počivati na trdnih temeljih
porter envie à quelqu'un zavidati, biti nevoščljiv komu
je le porte sur les épaules on mi je v breme, v nadlego
se porter fort, garant pour quelqu'un, de quelque chose jamčiti za koga, za kaj
cela porte son excuse avec soi to ne potrebuje nobenega opravičila
le porter haut imeti visoke, velike zahteve
porter des fruits prinašati, obroditi sadove
intérêt donašati obresti
porter intérêt à quelqu'un zanimati se za koga
porter beau, vilain jeu (igra) imeti dobre, slabe karte
porter un jugement sur izreči sodbo o
porter juste zadeti v cilj
porter aux livres vknjižiti
porter sur une liste vpisati v seznam
porter la main sur quelqu'un dvigniti roko proti komu
porter la mine de ... tako izgledati, kot da ...
porter sur les nerfs iti na živce
porter le nez au vent visoko nositi glavo
porter aux nues povzdigovati v oblake, v nebo
porter à l'ordre du jour dati na dnevni red
porter la parole imeti glavno besedo
porter pavillon de (marine) ... pluti pod ... zastavo
porter la peine de delati pokoro, trpeti za kaj
porter plainte contre quelqu'un vložiti tožbo proti
porter prejudice à quelqu'un prizadejati škodo komu, biti škodljiv, neugoden komu
porter à la réserve dati, postaviti v rezervo
porter respect à quelqu'un spoštovati koga
porter la robe, la soutane biti uradnik, biti duhovnik
porter la santé de quelqu'un piti na zdravje kake osebe, napiti mu
porter sur soi imeti pri sebi
porter témoignage pričati
porter en terre nesti v grob
porter à la tête iti v glavo (vino)
porter la tête haute ponosno, pokonci nositi glavo
porter un toast izreči zdravico
porter ses vues bien haut zadati si visoke cilje
se porter bien, mal dobro, slabo se počutiti
le choix s'est porté sur moi izbran sem bil jaz
tant que la terre pourra me porter dokler me bodo noge nosile
sur quoi porte votre critique? na kaj se nanaša vaša kritika?
être porté sur la boisson biti nagnjen k pitju, popivanju, pijači
être porté sur la chose (familier) rad imeti ljubezenske užitke
la nuit porte conseil (proverbe) dober svèt pride čez noč

portō -āre -āvī -ātum (gl. porta)

1. (pri)nesti, nositi, prinašati, spraviti (spravljati) koga ali kaj kam, doprinesti (doprinašati), voditi, (pri)peljati, s seboj (od)peljati ali voditi, s seboj vzeti (jemati), vzeti (jemati), odvze(ma)ti, spraviti (spravljati) proč, odstraniti (odstranjevati), priskrbeti (priskrbovati), izročiti (izročati), dovesti (dovajati, dovažati) itn.: Ter., O., Plin., Gell., Amm. idr., omnia mecum porto mea Ci., in triumpho Massiliam Ci., viaticum ad hostem Ci., Romae domum ad Antonium frumentum Ci., portare hominem ad Baias Ci., lecticā portari Ci., vehiculo portari N. voziti se, onera C., commeatum ad aliquem C., commeatum secum portare C., navis milites portat C., simul multa undique portari agique C., uti nulla navis, quae milites portaret C., plostris merces Auct. b. Afr., commeatum ad castra Auct. b. Hisp., arma S., cibum et arma S., sparos, lanceas, sudes S., stipendium in Africam S., copias secum portare S., pecuniam Faesulas ad Manlium S., onus molestum H., caput abscisum manibus portare H., panem umeris portare H., cadavera in arca H., fasciculum librorum H., fustes H. domov nesti, puerum Romam docendum H. pripeljati, equus ut me portet, alat rex H., uteri onus V., patrios penates V., quem Thracius albis portat equus bicolor maculis V., munera ad aliquem V., dona alicui V., umeris onera portantes Cu. nosači, tovorniki, vix arma Cu., aquam Cu., dorso graviora arma Cu., ad usum belli gazam secum portare Cu., aquam vasis Cu., inspice, quid portem O., in suo sinu natos portari O., legiones secum in Hispaniam L., primitias frugum L., commeatus ab urbe in castra L., frumentum ad exercitum L., donum ad templa L., ad eosdem deos merita dona L., ea portantur ad exercitus L., donum ex auri pondo quadraginta Iunoni L., crateram aurem donum Apollini Delphos L., iunctae aliae quinqueremes turres contabulatas portabant L., duas legiones in Macedoniam L., legiones secum in Hispaniam L., commeatus legionibus T., odores et purpuras Sen. ph., utensilia secum portare Sen. ph., pedibus me porto meis Iuv., per aversa portatae arva carinae Sil.; pesn.: Pygmalionis spes pelago (na morje) V., nam te iam septima portat omnibus errantem terris et fluctibus aestas V., vulnus cuspide Sil. zadati, titubantem ad moenia gressum Sil., obvia ora duci Sil.

2. metaf. prinesti (prinašati), donesti (donašati): tantum ego nunc porto a portu tibi boni Pl., di boni, boni quid porto! Ter., nescio quid peccati portat haec purgatio Ter., memineritis vos divitias decus gloriam in dextris vostris portare S., tristitiam tradam protervis in mare portare ventis H., ludis relictis domos magna pars hominum ad coniuges liberos laetum nuntium portabant L., bellum, o terra hospita, portas V., multa patri mandata dabat portanda V., hic vobis bellum et pacem portamus L., has spes cogitationesque secum portantes urbem ingressi sunt L., verba portantia salutem O., sociis atque amicis auxilia portabant T.; occ. prinesti (prinašati) komu kaj = prizade(ja)ti (prizadevati), povzročiti (povzročati), narediti (delati) komu kaj: alicui aliquam fallaciam Tert. ukaniti (prevarati) koga, hora cruentam quae stragem Libyae portet Sil. krvavo uničenje.

poscáti (-ščíjem)

A) perf. orinare; vulg. pisciare

B) poscáti se (-ščíjem se) perf., refl. pisciare, pisciarsi addosso;
poscati se od smeha smascellarsi, scompisciarsi dalle risa
vulg. poscati in posrati se na kaj sbattersene di qualcosa

pōscō -ere, popōscī (nam. *pōrc-scō iz *pr̥(k=)-sk=ō, inkohativ h kor. *perek-= vprašati, zahtevati, prositi; prim. skr. pr̥cchátti sprašuje, pr̥cchā vprašanje, poizvedba, umbr. pepurkurent = lat. rogāverint, dēcrēverint, stvnem. forsca = nem. Forschung, forscōn = nem. forschen, stvnem. frāga = nem. Frage, frāgōn, frāgēn, frāhēn = nem. fragen, stvnem. fergōn prositi, sl. prositi, lit. prašaũ- ýti prositi, zahtevati, lat. precor, prex, procus, procax, postulō)

1. zahtevati, terjati; abs.: incipiunt postulare, poscere, minari Ci., res (tempus N.) poscit C.; pesn. pass.: poscimur O. zahtevajo nas (me) = zdaj se moram(o) prikazati, toda poscimur H. = pozivajo nas (me) k petju (opevanju); z obj.: quod negotium poscebat S., poscere argumentum Ci., poscere pugnam L.; z etičnim dat.: audaciae partis sibi poscere Ci.; z dvojnim acc. zahtevati kaj od koga: V., O., Pers., Cat., sagmina te, rex, posco L., ferociter pro se quisque signum duces poscere L., magistratum Sicyonium nummos poposcit Ci., quinque talenta te poscit mulier H., quousque poscemus aliquid deos Sen. ph.; pass.: segetes alimentaque debita poscebatur humus O., poscor meum Laelapa O. od mene zahtevajo … , aegre passus, quod rationem pecuniae praedaticiae posceretur Gell.; pesn. često o pozivu k petju (opevanju): Apollo poscitur verba Pr., Palilia poscor O. pozivajo me, naj opevam palilije, poscimur Aonides O.; z ab: Ter., Suet., non debebam abs te has litteras poscere Ci.; redko z ACI: ereptumque dolo reddi sibi poscit honorem V., delubra vestra tueri poscimus O., te morari posco inter voluptates Sen. ph. ali s finalnim stavkom: Ci. fr., T., Iuv.

2. occ.
a) o prodajalcu = licērī nastaviti (nastavljati) ceno, določiti (določati) ceno za kaj, ponuditi (ponujati) kaj za kako ceno: pro reliquis (sc. libris) idem pretium poposcit Varr. ap. Lact., tanti quanti poscit, vin tanti illam emi? Pl.; o kupcu = kaj za kako ceno zahtevati, kako ceno ponuditi (ponujati) za kaj, kupiti hoteti: qui cenā poscit? Pl., quinquagenis talentis opera effecta poscere Plin.
b) (po)klicati, poz(i)vati koga pred sodnika (na sodišče): accusant ii, quos populus poscit Ci., dictatorem poscere reum L.
c) zahtevati izročitev koga, da se ga kaznuje: poscendum poenae iuvenem iubebat Sil., nec poscitur auctor Sil., huius tantae cladis auctor Annibal poscitur Pl.
d) poz(i)vati, (po)klicati na kaj, k čemu: aliquem in certamina, in proelia V.; (z acc. boja) poz(i)vati na kaj, k čemu: acies V., proelia Lucan.; abs. metaf.: poscunt maioribus poculis Ci. (In Verrem 2, 1, 66) kličejo se z večjimi čašami = kličejo na večje čaše (k večjim čašam) (po drugih je h glag. poscunt treba dostaviti bibere; tako bi bil pomen stavka: zahtevajo piti iz večih čaš; po Stowasserju je treba poscunt izpeljevati iz kor. pō- piti; pomen stavka bi torej bil: pijejo iz večjih čaš).
e) (po)klicati (na pomoč), poz(i)vati (na pomoč): clamore hominem posco Pl., terrena numina O., supplex tua numina posco V., poscamus ventos V., ego poscor Olympo V. nebo me kliče, deos veniam poscere V. bogove prositi milosti, gemitu Alciden poscere Sen. tr.
f) po(i)zvedeti (po(i)zvedovati), vpraš(ev)ati za kaj, o čem, po čem, po(v)praševati (po(v)praševati) o čem, kaj, hoteti izvedeti kaj: causas V., quae sit sententia, posco V.
g) (za)snubiti deklico: tibi permitto, posce, duce Pl., sine dote posco tuam sororem filio Pl.; z dvojnim acc.: tuam sororem uxorem posco filio Pl., filiam alicuius sibi uxorem poscere Pl.

Opomba: Star. pf. pepōsci: Valerius Antias ap. Gell.