Franja

Zadetki iskanja

  • mare -is, n (indoev. *mori, mōri; prim. sor. besede: kelt. mor = got. marei = stvnem. marī, merī = nem. Meer = sl. morje, sor. je morda tudi skr. maryādā morsko obrežje in gr.-μάρα jarek, vodovod)

    1. (obzemeljsko, svetovno, vesoljno) morje, ocean (naspr. terra, ager): Enn., Pl., Ter., L., Plin., Lucr. idr., mari N. po (na) morju, m. profundum et immensum Ci., m. vastum atque apertum C., m. placidum, m. tumidum V., m. tumultuosum, m. ventosum H., m. nostrum C. naše = Sredozemsko, m. superum Ci. Zgornje = Jadransko, m. inferum Ci. Južno = Etrursko, m. externum C. Zunanje = Atlantsko, m. angustum N. morska ožina, maris pontus V. morska globina; z apoz. Oceanus: T., Mel., Amm., proximus mare [Oceanum] C. ali z atrib. adj. Oceanum: quam mare Oceanum … circumluit T. (drugi berejo Oceanus); pesn. metaf.: mare aëris Lucr. zračno morje, morje zraka = zrak, ozračje; pesn. pren. o trdosrčnežu: e mari natus Cat., Tib. ali: te mare genuit O. ali te saevae progenuere ferae aut mare O.; preg.: fundere aquas in mare O. vodo nositi v morje = kaj nepotrebnega delati, maria montesque polliceri S. zlate gore, hribe in doline obljubiti (obljubljati); v preg. sta prišli pozneje tudi rekli: maria omnia caelo miscere V. nebo in zemljo zmešati = grozovit vihar vzbuditi, in: mare caelo confundere Iuv. nebo in zemljo zmešati = poskusiti (poskušati) vse, kar je mogoče.

    2. meton.
    a) morska voda: vinum mari condire Plin., Chium (sc. vinum) maris expers H. nemešano (po drugih: spačeno, ki ni videlo morja).
    b) barva morja, morska barva: Plin.

    Opomba: Abl. sg. -ī, pesn. včasih tudi -e: Varr. fr., Lucr., Lact., éxiguúm plenó dé mare démat aquaé O.; nenavaden gen. pl. marum Naev. ap. Prisc.
  • marginal, e, aux [-žinal, no] adjectif obroben

    note féminin marginale obrobna opomba
    profession féminin marginale postranski poklic
  • marial, e, als [marjal, rjo] adjectif, religion Marijin

    année féminin mariale Marijino leto
    culte masculin marial Marijino češčenje
  • marié, e [marje] adjectif poročen; oženjen, omožena; masculin, féminin ženin, nevesta; pluriel poročni par, mlada poročenca, novoporočenca

    nouveau marié, nouvelle mariée novoporočenec, -nka
    lune féminin de miel des jeunes mariés medeni tedni novoporočencev
    robe féminin de mariée nevestina, poročna obleka
    ils sont mariés depuis deux ans dve leti sta (že) poročena
    se plaindre que la mariée est trop belle pritoževati se nad stvarjo, za katero bi si morali čestitati, se je veseliti, a jo smatramo za pretirano (čezmerno)
  • marin, e [marɛ̃, in] adjectif (po)morski; mornarski, mornariški

    col masculin marin mornarski ovratnik
    carte féminin marine pomorska karta
    (costume masculin) marin masculin mornarska obleka
    cheval masculin marin (zoologie) morski konjiček
    courant masculin marin morski tok
    cure féminin marine zdravljenje z morskimi kopelmi
    mille masculin marin morska milja
    sel masculin marin morska sol
    avoir le pied marin obdržati se na nogah, ne biti bolan na ladji, kljub zibanju; figuré ne se pustiti zmesti
  • marinato

    A) agg. kulin. mariniran:
    fritto e marinato pren. pošteno prebutan

    B) m kulin. marinirana jed
  • marital, e, aux [-rital, to] adjectif, juridique ki pripada moškemu zakoncu, soprogu

    autorisation féminin maritale privolitev moškega zakonca, soproga
  • marītō -āre -āvī -atum (marītus)

    1. (o)ženiti (moškega), zamož da(ja)ti, (o)možiti (žensko): maritandum esse principem T., alicuius filiam splendidissime m. Suet., matrimonia m. Ap. skleniti (sklepati), lex de maritandis ordinibus Suet. (= lex marita H.; gl. marītus) zakon o sklenitvi zakonskih zvez; subst. pt. pf. marītātae -ārum, f omoženke, poročene ženske, zakonske družice (naspr. virgines): Lact.

    2. metaf.
    a) (o rastl.) oploditi (oplojevati): glaebas fecundo rore Cl., hoc maritantur virescentia e terra Plin.;
    b) (o živalih) maritari (med.) ploditi se, razmnoževati se, pariti se: Varr., (pass.) biti oploje(va)n, biti oplemenje(va)n: Col., Plin.
    b) rastline privez(ov)ati na kaj, spojiti (spajati) s čim: (sc. vitibus) maritare populos H., ulmos vitibus Col.
  • marljív (-a -o) adj. diligente, laborioso, operoso, solerte, studioso, assiduo:
    marljiv posnemovalec klasikov un diligente imitatore dei classici
    zelo marljiv in natančen delavec un lavoratore molto attento e scrupoloso
  • marmor -oris, n (m: Plin. Val.; izpos. gr. μάρμαρος bleščeča se skala)

    1. marmor, kamen marmornjak: Q., Plin. idr., Ennius constitutus e marmore Ci., templum de marmore ponam V.; pesn. kamen nasploh: sibi proxima tangit corpora: marmor erant O., donec inhaerentem lacerae cervice iuvencae marmore mutavit O., quod (flumen) inducit marmora rebus O. prevleče stvari s kamenimi skorjami, oskorji stvari s kamnom.

    2. pl.
    a) vrste marmorja: Plin., Sen. ph.
    b) marmorn(at)i balvani, marmorn(at)e plošče: Plin., Q., marmorum lapicidinae Plin. kamnolomi marmorja, marmorišča, locare secanda marmora H. dati marmorne balvane razrezati na plošče.

    3. meton. iz marmorja narejene stvari
    a) na drobno zmleta marmorna moka: Ca., Col., Plin.
    b) marmornat miljnik: rus marmore tertio notatum Mart.
    c) večinoma pl. α) dela, umetnine iz marmorja, marmorni spomeniki, marmorovine: Sen. ph., incisa notis marmora publicis H., Praxiteles marmore nobilitatus est Plin. β) marmorna poslopja: Mart. γ) marmornati podi, marmornata tla: Mart.
    d) marmorna podoba: vultus in marmore supplex O., duo marmora O.; pl. o eni podobi: lacrimas marmora manant O.

    4. metaf.
    a) (pesn.) bleščeča morska gladina: Enn., Lucr., Sil., Val. Fl., lento luctantur marmore tonsae V., spumant vada marmore verso V., marmora pelagi Cat.
    b) otrdelost konjskih sklepov: Veg. Soobl. marmur, pl. marmura: Antonius Gnipho ap. Q.
  • marocain, e [-kɛ̃, ɛn] adjectif maroški, marokanski

    Marocain, e Marokanec, Maročanka
  • marquant, e [markɑ̃, t] adjectif izrazit, markanten; važen, pomemben, odličen (osebnost)

    événement masculin marquant pomemben dogodek
  • marqué, e [marke] adjectif zaznamovan, označen, obeležen; poudarjen; viden, izrazit

    briquet masculin marqué z žigom opremljen vžigalnik
    différence féminin marquée izrazita razlika
    à l'heure marquée ob določeni uri
    taille féminin marquée (z obleko) poudarjen stas (postava)
    visage masculin marqué gub poln obraz
  • marqueté, e [-kəte] adjectif posejan z barvnimi lisami, pegami; okrašen z intarzijami (npr. strop)
  • marrant, e [marɑ̃, t] adjectif, populaire zabaven, smešen

    il n'est pas marrant, ton ami žalosten je tvoj prijatelj
  • marri, e [mari] adjectif žalosten, otožen

    être marri de quelque chose obžalovati kaj
    j'en suis (bien) marri zelo mi je žal
  • marseillais, e [-sɛjɛ, z] adjectif marsejski
  • martial, e, aux [marsjal, sjo] adjectif bojevit; odločen; vojaški, vojni; chimie ki vsebuje železo

    cour féminin martiale vojno sodišče
    discaurs masculin martial bojevit govor
    loi féminin martiale nagli sod
  • martyr, e [martir] adjectif mučeniški; masculin, féminin mučenec, mučenik; mučenica; trpin, -nka

    martyr de la liberté mučenik za svobodo
    la Pologne martyre mučeniška Poljska
    mine féminin de martyr mučeniški obraz
    mort féminin de martyr mučeniška smrt
    prendre, se donner des airs de martyr, fouer les martyrs delati se mučenika, hliniti veliko trpljenje
  • márveč konj. (ampak) ma; piuttosto, invece:
    sodelovanje ni samo koristno, marveč tudi nujno collaborare non è soltanto utile ma anche necessario
    pustimo preteklost, marveč mislimo na sedanjost lasciamo stare il passato, pensiamo piuttosto (invece) al presente