Franja

žalostno traurig, leider
žalostno je, da … er ist ein Jammer …
žalostno, toda resnično traurig, aber wahr
žalostno se držati ein trauriges Gesicht machen

žálostno adv.

1. tristemente, luttuosamente, mestamente, sconsolatamente:
žalostno se držati avere un'aria triste

2. muz. triste

3. (v predik. rabi)
z bolnikom je žalostno (zelo slabo) il malato sta malissimo
žalostno je poslušati take neumnosti che tristezza dover ascoltare queste stupidaggini
žalostno, da tega ne veš male, se non lo sai

žalovalka samostalnik
1. (ženska, ki žaluje) ▸ gyászoló, siratóasszony
Včasih se zgodi, da se žalovalka zgrudi na krsto ljubljene osebe. ▸ Néha megtörténik, hogy a gyászoló asszony a szeretett személy koporsójára borul.
Iz daljave se je skozi okna palače razlegalo turobno petje žalovalk, ki so objokovale kraljevo smrt. ▸ A palota ablakain keresztül a távolból beszűrődött a siratóasszonyok éneke, akik a halott királyt siratták.

2. zoologija Gymnocorymbus ternetzi (riba) ▸ fekete tetra

žarnica samostalnik
(pripomoček za osvetlitev) ▸ villanykörte, égő, izzóNavadnih žarnic za javno razsvetljavo ne uporabljamo več, vsa svetila, ki jih uporabljamo, pa so preskušena, da ne slepijo. ▸ Közönséges villanykörtét már nem használunk a közvilágításban, az összes általunk használt világítótest bevizsgált, hogy ne vakítson.
Povezane iztočnice: halogenska žarnica, varčna žarnica

žárnica (-e) f elektr. lampadina; lampada elettrica, a incandescenza:
žarnica sveti, ugasne la lampadina arde, si spegne
žarnica je pregorela la lampadina è bruciata
odviti, razbiti, zamenjati žarnico svitare, rompere, sostituire la lampadina
avtomobilska, baterijska žarnica lampadina per automobili, da batteria
vznožek žarnice attacco della lampadina
stovatna žarnica lampadina da cento W, da cento candele
infrardeča, ultravijolična žarnica lampada a raggi infrarossi, ultravioletti
fluorescentna žarnica lampada, tubo fluorescente
teh. kontrolna, opozorilna žarnica lampada spia
jodova, natrijeva žarnica lampada allo iodio, al sodio

žarovzdŕžen (-žna -o) adj. metal.
žarovzdržna ilovica terra da fonderia

žé adv.

1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela

žêbelj (-blja) m chiodo:
čevljarski, mizarski, tapetniški, zidarski žeblji chiodi da calzolaio, da falegname, da tappezziere, da muratore
okrasni žebelj chiodo ornamentale
vet. podkovski žebelj chiodo da maniscalco
glavica, steblo žeblja testa, capocchia; gambo del chiodo
pren. obesiti na žebelj (študij, dejavnost) appendere al chiodo
zadeti žebelj na glavo cogliere nel segno, imbroccarla
med. intramedularni žebelj chiodo intramidollare

žebljíček (-čka) m dem. od žebelj chiodo, chiodino; bulletta:
risalni žebljiček puntina da disegno
(leseni) žebljički za čevlje semenza, bullettame
tapetniški žebljiček chiodo da tappezziere

žéjati (-am) imperf.

1. impers. aver sete;
hudo me žeja ho una sete da morire
žejati po, žejati česa aver bisogno di, desiderare
danes ljudi žeja po razvedrilu oggi la gente ha bisogno di svago

2. far venire la sete:
slane jedi žejajo i cibi salati fanno venire la sete

žel|eti [é] (-im)

1. komu kaj wünschen (na skrivaj heimlich wünschen, od srca vom Herzen wünschen, vse dobro alles Gute wünschen, srečo Glück wunschen)
želeti dobro komu es gut meinen mit (jemandem)
želeti zlo/slabo komu (jemandem) [übelwollen] übel wollen
želeti vse najslabše/naj ga hudič vzame (jemandem) die Pest an den Hals wünschen
želti komu, da bi ga hudič pobral (jemanden) ins Pfefferland wünschen

2. (voščiti) wünschen (vse najboljše alles Gute wünschen, srečo Glück wünschen), herabwünschen auf
želeti prijeten večer einen schönen Abend wünschen
pri pozdravih: želeti dober večer/lahko noč/dobro jutro/dober dan guten Abend/gute Nacht/guten Morgen/guten Tag wünschen
želeti prijeten počitek/dober tek/ hitro okrevanje/prijetno potovanje angenehme Ruhe/guten Appetit/gute Besserung/eine gute Reise wünschen

3. (pričakovati) wünschen (garancije gewisse Garantien, da se držimo predpisov [daß] dass man sich an die Vorschriften hält)
nekdo želi govoriti z vami es wünscht Sie jemand zu sprechen
če/kot želite wie Sie wünschen
kaj želite was wünschen Sie, v gostinskem lokalu: was darf es sein

4. (biti voljan) -willig sein (izseliti se auswanderungswillig, ločiti se scheidungswillig)

želéti to desire, to want; to wish; to be desirous (of), to long for

zelo želéti to long, to yearn, to thirst, to crave, to hunger (after), to be dying for
želéti lahko noč (zbogom) to bid good night (goodbye)
kaj želite od mene? what do you want from me?
ali želiš, da on pride? do you want him to come?
on želi dobiti to mesto he wants to get that post
želite, gospod? (v trgovini) what can I do for you, sir?
želéti komu dobro (slabo) to be well (ill) disposed to someone
želéti si to long for, to yearn for
zelo si želéti domov to long for one's home
želel si je vesti od svoje družine he longed for news of his family
vsi želimo, da bi se kmalu vzpostavil mir we all wish that peace may soon be restored
želéti komu srečo to wish someone luck, to wish someone, well
kakor želite as you please, just as you wish
tega ne bi še psu želel! (ZDA) it shouldn't happen to a dog!
želim van srečno novo leto! I wish you a happy New Year!
želim ti vse najboljše k rojstnemu dnevu! many happy returns of the day!
kaj si želiš za svoj rojstni dan? what would you like for your birthday?
hoteti in želéti je dvoje, ni isto willing and wishing are not the same thing

želéti désirer, souhaiter , (koprneti) désirer ardemment, convoiter ; (hoteti) vouloir

želeti kamu dober dan (dober večer, lahko noč) souhaiter le bonjour (le bonsoir, une bonne nuit) à quelqu'un
želeti komu hitrega okrevanja (srečo, srečno pot, veliko sreče) souhaiter un prompt rétablissement (bonne chance, bon voyage, toutes sortes de bonnes choses) à quelqu'un
to vam želim iz vsega srca je le désire (ali je vous le souhaite) de tout mon cœur
bilo bi želeti, da il serait souhaitable (ali à souhaiter) que
kakor želite comme vous voulez (ali voudrez)
želim ga videti, da bi ga videl čimprej il me tarde de le voir
goreče želeti kaj narediti désirer ardemment faire quelque chose, brûler de faire quelque chose
želite še kaj? (v trgovini) et avec cela, monsieur (oz. madame)?
želim vam srečno novo leto je vous souhaite une bonne (et heureuse) année

želéti desear ; (koprneti) anhelar ; (hoteti) querer

želeti dober uspeh desear buen éxito
želim Vam veliko sreče! (le deseo) ¡mucha suerte!
želeti komu dober dan dar a alg los buenos días
bilo bi želeti sería de desear
želim si imeti ... desearía tener...
to Vam želim iz vsega srca se lo deseo de todo corazón
kakor (Vi) želite como usted manda
želite še kaj? (v trgovini) ¿desea (ali se le ofrece a) usted alguna otra cosa?
želim, da (on) pride takoj deseo que (él) venga en seguida

žel|eti si [é] (-im si) zaželeti si

1. sich (etwas) wünschen (otroka sich ein Kind wünschen, Petra za prijatelja sich Peter als/zum Freund wünschen), einen Wunsch haben/hegen
kaj si želiš za rojstni dan? was wünschst du dir zum Geburtstag
bil je učitelj, kakršnega si želimo er war so, wie man sich einen Lehrer wünscht

2. ta hip: Lust haben auf (češnje auf Kirschen)

3.
želim si … (rad bi) ich wünschte, … (da bi mogel oditi ich könnte gehen)

4. (hrepeneti po čem) (etwas) ersehnen, herbeisehnen, herbeiwünschen; (obetati si) sich (etwas) erhoffen
močno si želeti fiebern nach, hungern nach, verlangen nach
želeti si, da bi bil kje drugje sich (wohin) wünschen
želeti si nazaj sich zurückwünschen, zurücksehnen, koga sich (jemanden) zurückwünschen
želeti si kamorkoli proč sich hinwünschen, fortwünschen
želeti si koga/kaj proč sich (jemanden/etwas) fortwünschen
|
nekaj si lahko želiš du hast einen Wunsch frei

železnica samostalnik
1. (proga s tirnicami) ▸ vasútPrav tako tudi že vemo, kako bomo modernizirali slovenske železnice. ▸ Azt is tudjuk már, miként korszerűsítjük a szlovén vasutakat.
Več desetletij so si prizadevali, da bi država zgradila železnico in s tem zmanjšala razlike v državi. ▸ Évtizedek óta ösztönözték, hogy az ország építse ki a vasutat, ezzel csökkentve az országban tapasztalható különbségeket.
Povezane iztočnice: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemeljska železnica, enotirna železnica, nadzemna železnica

2. (podjetje) ▸ vasútSvojo mladost je preživel večinoma na kmetiji in na železnici, kjer je bil zaposlen. ▸ A fiatalságát főleg a parasztgazdaságban és a vasútnál töltötte, ahol alkalmazottként dolgozott.
Nekaj po pol tretji uri zjutraj je v spalnem vagonu izbruhnil ogenj, ki so ga odkrili uslužbenci železnic. ▸ Nem sokkal hajnali fél három után tűz ütött ki egy hálókocsiban, amelyre a vasúti személyzet figyelt fel.

3. (vlak) ▸ vasútVsem, ki želijo priti na nedeljsko prireditev ob letališču, pa priporočajo predvsem vožnjo z železnico ali avtobusi. ▸ Azoknak, akik vasárnap szeretnének eljutni a repülőtér melletti rendezvényre, azt javasolják, hogy vonattal vagy busszal utazzanak.
Poti vas bodo popeljale skozi predor, kjer je nekoč vozila železnica. ▸ Az útjuk átvezet az alagúton, amelyben egykor a vasút haladt.
Povezane iztočnice: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemeljska železnica, enotirna železnica, nadzemna železnica

4. (igrača) ▸ vasútMama je rekla, da mi je za darilo kupila železnico. ▸ Anyukám azt mondta, hogy vasutat vett ajándékba.
Kot otrok sem se tudi jaz igral z železnico. ▸ Gyermekként én is vasúttal játszottam.

želéznica (-e) f ferrovia:
zgraditi, elektrificirati železnico costruire, elettrificare una ferrovia
enotirna, dvotirna železnica ferrovia a semplice, a doppio binario
železnica z navadnim tirom, ozkotirna, širokotirna železnica ferrovia a scartamento normale, ridotto, largo
industrijska, jamska železnica ferrovia privata (di un'industria), da miniera
zobata železnica ferrovia a dentiera, a cremagliera
nadzemna, podzemna železnica ferrovia elevata; ferrovia sotterranea, metropolitana
transsibirska železnica ferrovia transiberiana, transiberiana
potovati z železnico viaggiare in treno, per ferrovia
državne železnice Ferrovie dello Stato

žêlja (-e) f desiderio, fantasia, voglia, piacimento, richiesta:
imeti, pokazati željo avere, manifestare un desiderio
želja po maščevanju desiderio di vendetta
pren. pobožna želja pio desiderio
po želji conforme a desiderio; a piacimento; a richiesta
ustreči želji po cavarsi, levarsi la voglia di
to je bila očetova zadnja želja è stato l'ultimo desiderio di papà
njegova izrecna želja suo espresso desiderio
jed, pijača po želji mangiare e bere a volontà
skladba po želji pezzo, brano (musicale) a richiesta
(kot voščilo) izražamo vam naše najboljše želje i nostri migliori auguri!
umirati od želje, da bi ga videl morire dalla voglia di vederlo

želján, žêljen désireux, avide de, assoiffé de; concupiscent, cupide; glouton, vorace

željan biti česa désirer quelque chose, être animé du désir de quelque chose
željno čakam, da je suis désireux de, je suis impatient de, j'ai hâte de, il me tarde de savoir si …

želódec (-dca) m

1. anat. stomaco:
pog. polniti si želodec (basati se) riempirsi lo stomaco
imeti močan želodec avere uno stomaco di ferro, di struzzo
mastno hrano želodec težko prebavi lo stomaco ha difficoltà a digerire i cibi grassi
v želodcu mu kruli lo stomaco gli brontola
imeti povešen želodec avere lo stomaco abbassato
zool. prežvekovalski želodec lo stomaco dei ruminanti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
oglasil se je želodec si sentono i morsi della fame
dobiti kaj toplega v želodec mangiare qualcosa di caldo
pog. imeti koga v želodcu avere qcn. sullo stomaco
imeti gobo v želodcu bere come una spugna
obležati v želodcu restare sullo stomaco (di cibo pesante)
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
lačen biti, da se pajčevine delajo v želodcu avere una fame da lupi
ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
med. izprati želodec fare la lavanda gastrica

2. gastr. stomaco ripieno, farcito

3. pog. pancia, ventre, buzzo
PREGOVORI:
lačnim želodcem gre vse v slast l'appetito è il miglior cuoco