Franja

clātrō (ne clāthrō) -āre (-) -ātus (clātrī) omrežiti, zamrežiti (zamreževati): cl. vacerras seris transversis Col.; od tod pt. pf. clātrātus 3 omrežen, zamrežen ali pa zapahnjen, zaprt: fenestra Pl., faliscae Ca., non fuit (antepagmenta) clatrata Vitr.

claudeō -ēre in nav. claudō -ere (-), clausūrus (claudus) hrom biti, šepati, le pren. = na slabih nogah biti, slabeti, slab (= na slabem) biti, slabo urejen (nepopoln, pomanjkljiv) biti, ne držati; obl. claudeo: an ubi vos sitis, ibi consilium claudeat? Caecil. ap. Prisc.; obl. claudo: Fr., Aus., etiamsi (beata vita) ex aliqua parte clauderet Ci., neque enim ignorantiā res claudit S. fr., si altera parte claudet (fut.) res publica L. (XXII, 39); poseb. o govoru in govorniku: Ap., quid est cur claudere aut insistere orationem malint quam... Ci., nisi tertia syllaba circumflexe ponatur, numerus clausurus esset Gell. — Dep. soobl. claudeor -ērī ali claudor -dī šepati: risus circumstantium eo, quod claudebatur, excussus M.

claudō¹ -ere, clausī, clausum (v zloženkah [con-, in-, oc-, recludere] je au oslabel v ū; od tod vulg. in poklas. soobl. nezloženega glag. clūdō -ere, clūsī, clūsum).

I.

1. zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati) (naspr. aperīre, patefacere, reserāre): ianuam Ci., portas alicui C. komu = pred kom, portas obice firmo O., claudentur Belli portae V., cl. Ianum (Quirini) S., L., H. Janovo svetišče zapreti (v znamenje splošnega miru v državi), claudi tabernas tota urbe iussit L., valvae clausae subito se aperuerunt Ci., domos clausere serae O., pars adaperta fuit, pars altera clausa fenestrae O., fores carceris adamante clausae O.; domus clausa pudori Ci., clausa curia pauperibus est O.; pogosto subst. pt. pf. clausum -ī, n zaklep, zapiralo, zapah: clausa (po drugih clusa) domorum Lucr., clausa effringere S. ključavnice siloma odpreti (odpirati), sic positum in clauso linquunt V., sub clauso habere Col. pod ključem, fructus clauso custodire Col.; pren.: palpebraeque,... aptissime factae... ad claudendas pupulas Ci., cl. nostros ocellos Pr. (o smrti), oculos Lucan., lumina nox clausit O. je zatisnila oči, cl. lumina in aeternum noctem (= mori) V., clauserunt omnes lumina nostra manus Mart., cl. aures alicui rei L., Sen. ph. ali ad voces alicuius Ci., cl. ora Pr., ora loquentis O., clauso ore Cat., T., cluso corpore adversum vim veneni T., homo clausus T. zaprt = zaprtega srca, redkobeseden.

2. pren.
a) zaključiti (zaključevati), dovršiti, (do)končati, skleniti (sklepati): epistulam, opus O., verba pedibus H. spraviti (spravljati) v verze, zaokrožiti v verze, insigne facinus strenuo exitu Val. Max., disputatio illa contra Gorgian ita clauditur, οὐκοῦν... Q., cum versus cluditur Q., cludendi inchoandique sententias ratio Q., cludere bella Stat.; o času: octavum trepidavit aetas claudere lustrum H., diem vitae huius extremum cl. Aug.
b) voj. zaključiti (zaključevati), biti na koncu, biti v zaplečju, biti zadnja straža: Cu., Auct. b. Afr., Sil., Boii agmen hostium claudebant C., duae legiones totum agmen claudebant C., Angrivarios... a tergo... Chasuarii cludunt T. sledijo zaključujoč, cl. sinistrum, dextrum latus T. zakrivati, (za)ščititi.

II. (= concludere, includere) koga ali kaj kam zapreti (zapirati), dati, kje skri(va)ti, s čim zakri(va)ti: dicitur... matrem Pausaniae... in primis ad filium claudendum lapidem... attulisse N. da bi sina zazidali, (Danaën) clausam implevit Iuppiter auro O., cl. apes Val. Fl., fera animalia clausa tenere T. Krajevno določilo z loc.: agnos domi V.; s praep.: aliquem in curia L., in tectis, in undis O., aquilonem Aeoliis in antris O., apes in arbore inani O., pecudes in antro V., turpi clausus in arca H., in carcere claudi T., clausus intra domum T., cl. volnus sub casside Sil.; pren.: aliquid clausum in pectore habere S.; z adv.: tauros... intus clausos satura ad praesepia servant V., armenta iuxta clausa T.; z abl. instrumenti: cl. ventos nubibus Lucr., ventos carcere O., carcere dicuntur clausi sperare salutem O., vinclis et carcere clausus Val. Fl., animae clausae tenebris et carcere caeco V., clausa armenta stabulis V., cl. vultus casside Sil., humeros clipeo Stat., claudi cubiculo T., vilissima utensilium anulo clausa T. zapečateno; pren.: deum pectore clausum habere O.; occ.
a) obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati): forum porticibus tabernisque L., non portu illud oppidum clauditur Ci., silva claudit nemus O., quasdam gemmas auro clusit Plin. je vdelal v zlato.
b) voj. obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati), obstopiti (obstopati), zaje(ma)ti: oppidum operibus C., eum difficultatibus locorum Hirt., urbem obsidione N., locorum angustiis claudi N., munitio regiam clausit Cu., clausus armis senatus T.
c) lov. obkrožiti (obkrožati), obda(ja)ti, zaje(ma)ti: nemorum saltūs V., valles insidiis Tib., lepores rete (abl.) O. omrežiti (omreževati).

III.

1. geogr. (o krajih) zapirati, naslanjati se na kaj, držati se česa: dextra laevaque (acc. pl.) duo maria (nom. pl.) claudunt L., insula eum sinum ab alto claudit L.

2. pot, sotesko, deželo idr. zapreti (zapirati), preprečiti (preprečevati), (pre)sekati, nedohodno, nedostopno narediti (delati), zagraditi (zagrajevati): forum saepietur, omnes aditus claudentur Ci., cl. exitum Ci., transitum L., terrestres aditus opportune positis praesidiis L., omnes aditus custodiis T., locum Varr., campum Cat., omnia litora ac portus custodiā clausos teneri C., abstitere Galli, ut clauderent viam L., vias torrentum incendia cludunt Stat., clauderet ut Tatio fervidus humor iter O., Theseo clausit iter Achelous imbre tumens O., flumina ac terras et quodam modo caelum (namreč z visokimi stavbami) T., clausam Alpibus Italiam T.; pren.: claudite iam rivos V. zamašite, cl. aquas Pr., fontes O. zamašiti, eam quoque se illis fugam clausurum L., portā castrorum fuga clausa erat L., fugam custodia claudit O. onemogoča, undique clausi commeatus erant L. dovoz je bil... presekan, horum ferocia vocem Euandri clausit L. je zaprla Evandru sapo, letalis hiems vitales vias et respiramina clausit O. je zaprla sapo in dihanje, pollice vocis iter claudere O., viam animae laqueo cl. ali animam laqueo cl. O. z vrvico se zadušiti, obesiti se, animum clusit dolor Lucan., cl. hiatūs serpentis Pr., flatūs Sil., aditus ad vulnera clusi Stat., cl. sanguinem Plin. ustaviti, ut sanguis aliter cludi non posset quam... Iust.

3. deželo idr. zapreti (zapirati) za promet: tamquam clausa sit Asia, sic nihil perfertur ad nos Ci. ep., patefactum nostris legionibus Pontum, qui antea populo Rom. clausus fuisset Ci., quod clausae hieme Alpes essent L., rura gelu tum claudit hiems V., Britanniam tam diu clausam aperire Mel.; pogosto o morju: adhuc clausum fuisse mare scio Ci. ep., clausa nobis erant omnia maria C., litus clausum T. zaprto za plovbo (zaradi zimskih viharjev).

claustra -ōrum, n, poklas. tudi sg. claustrum (vulg. clōstrum, od koder izpos. v nem. Kloster, v sl. klošter) -ī, n (claudere)

1. zaklep, zapiralo, zapah, zatik, ključavnica; v sg.: Petr., Ap., v obl. clostrum: Sen. ph.; v pl.: Val. Max., Petr. idr., claves cum clostris Ca., claustra portarum L., V., O., ianuae Cat., claustra revellere Ci., laxare V., relaxare O., rumpere claustra manu V., cl. pandere Cat., reserare Sil., sub signo claustrisque rei publ. positum vectigal Ci. pod ključ in zaklep, claustra aerarii T., aliquem intra claustra tenere H. pod ključem; pren. zagrada, zavore, vezi, okovi, ovire: Val. Max., Vell., cum vero ego claustra ista nobilitatis refregissem Ci., animus vitai claustra coërcens Lucr., animusque... amat spatiis obstantia rumpere claustra H., servitutis humanae claustra perrumpere Sen. ph., refractis pudoris et reverentiae claustris Plin. iun., custodi claustra oris tui Vulg.

2. kako zapiralo
a) zapornica, zavorna veriga, jez: eo minoris momenti ea claustra esse L., Lucrino addita claustra V., (portui) claustrum obicere Cu. zavorno verigo spredaj razpeti, claustra portūs Cu. zaprt vhod.
b) pokrov, loputa ali zaklop(nica) nad kako odprtino: quasi claustra quaedam mobilia Gell.
c) sklepni žebelj na kakem vojnem stroju: claustrum reserat malleo forti perculsum Amm.
č) voj. obkop, obkop in nasip: suis claustris impeditos turbant T., claustra contrahere T. oklepajočo obkopno črto.

3. zapirajoči predmet, poseb. kraj
a) ograda, obor, kletka, zlasti velika železna (za zveri), zapor: diu claustris retentae ferae L., raro unus aut alter de multis milibus claustra patitur Col. ostane dolgo (dalj časa) živ v kletki (zaporu), domitae fractaeque claustris ferae Plin. iun., leo... in claustra reverti solitus Stat.; pren.: venti circum claustra fremmunt V. okrog zapora v pečinah, okrog oklepajočih pečin, enotuerunt quidam tui versus et invito te claustra sua refregerunt Plin. iun. so prišli (iz svojega zapora) med svet.
b) vrata, zid, stena: intra unum claustrum reservari Eutr.; v pl.: Thebarum claustra Stat., ferrea cl. Mart. vratnice, cl. Daedalea (= labirint) Sen. tr., cl. undae Sil. zapirajoča voda.
c) tesen klanec, ozek prelaz, ozek prehod ali dohod: claustra montium T., claustra maris Sil. ozek dohod k morju, augusti claustra Pelori V. (o sicilski morski ožini).
č) voj. vse, kar brani ali preprečuje dohod do kakega kraja α) pregraja, branišče, (vojaški) tabor, zaklon, „ključ“ do česa: ripa Tanais claustrum... perdomitorum Cu., tunc claustrum pelagi cepit, Pharon Lucan.; v pl.: claustra loci, locorum Ci., Aegypti L., Corinthus, cl. Peloponnesi Vell., in Alpes, id est claustra Italiae Fl., coloniae velut claustra ad cohibendos Galliae tumultus oppositae L., Aegyptus, cl. annonae T. ključ dovoza. β) obmejna trdnjava: Elephantine, claustra olim Rom. imperii T.

clausula -ae, f (claudere)

1. sklep, zaključek, konec: cl. epistulae Ci., clausulam imponere alicui rei Sen. ph., Col., cl. saeculi, temporum Eccl.

2. occ.
a) končni prizor ali končne besede v kaki gledališki igri: in quo (mimo) cum clausula non invenitur Ci., adiecit et clausulam Suet.
b) ret. končni stavek ali sklep kakega, poseb. daljšega sestavka: Q.
c) metr. vsakokrat drugi, krajši verz, končni verz: Porph.
č) jur. pristavek, dodatni pogoj, pridržek, klavzula: Icti.; pren. odstavek, obrazec (formula) ali besedilo kakega zakona: Icti.

clāvis -is, acc. -em, neklas. tudi -im, abl. -e, neklas. tudi -ī, f (gl. claudō¹)

1. ključ: Petr., Plin. idr., claves aedium Pl., cellae claves claustra Varr. ap. Non., esse sub clavi Varr., Dig. biti pod ključem, claves omnium horreorum Ci., portarum S., L., Iuv., vina centum clavibus servata H. pod sto ključi, ex duodecim tabulis clavīs (uxori) ademit Ci. je odvzel ključe (v znamenje razveze), naspr. claves tradere Icti. ključe izročiti (ženi, v znamenje, da se ji preda domačija v last ali nadzorstvo); cl. Laconica Pl. lakonski ključ (ki je odpiral in zapiral od zunaj), adultera clavis O. ali claves adulterinae S. vitrih(i), ponarejen(i) ključ(i).

2. zapah, zatik
a) na vratih: claves omnibus portis imponere (nadeti) L., frustra clavis inest foribus Tib.
b) pri stiskalnici: clavis torcularii Ca.

3. gonilo: cl. adunca trochi Pr.

4. pren.: sententiam clavi aliqua terminare Fr.

clāvō -āre -āvī -ātum (clāvus) ožeblj(av)ati: ligni robora Paul. Nol. Adj. pt. pf. clāvātus 3

1. ožebljan, le kot subst. clāvātī -ōrum, m (sc. calcei) Isid. ali clāvāta -ōrum, n (sc. calceamenta) P. F. ožebljani čevlji.

2.
a) z ogrbci (kakor z žebljevimi glavami) o(b)kladen: alterum (genus concharum)... clavatum est Plin.
b) z vtkanim škrlatnim ali zlatim robom (trakom) obrobljen: mantilia cocco clavata Lamp., tunica auro clavata, auro clavatae vestes Vop.

clāvus -ī, m (gl. claudō¹)

I.

1.
a) žebelj, klin: clavi ferrei Ca., Pl., C., Vitr., Plin., aliquid clavis configere ali religare C., clavorum cacumina Val. Max., clavi caligares ali caligarii Plin. žbice (prim.: in digito clavus mihi militis haeret Iuv.), clavi muscarii Vitr. širokoglavi žeblji, clavi cornei Ca. klini, cl. tabularis Petr., cl. trabalis Arn. gredni klin (gredni žebelj), kot znak nespremenljive usode: Necessitas clavos trabales et cuneos manu gestans H., prim.: si figit adamantinos summis verticibus diva Necessitas clavos H.; preg.: beneficium, quem ad modum dicitur, trabali clavo figere Ci. z močnim klinom pribiti = ne pozabiti je, clavum clavo eicere Ci. klin s klinom izbijati, zlo z zlom preganjati. Po starem (etr.) običaju so Rimljani označevali število let z žeblji: vsako leto 13. dne septembra je najvišji oblastnik v Rimu zabil en žebelj v steno kapele (cella) kapitolskega Jupitra (po etrur. štetju se je namreč leto začenjalo v mesecu septembru); od tod: dictatorem dicere clavi figendi causa L.; zdi se, da so kmetje tako šteli leta še v poznejši dobi: Petr. (Sat. 135, 8 in 9); od tod pren.: ex eo die clavum anni movebis Ci. ep. boš štel začetek leta.
b) occ. osnik, lunek, žebelj v kolesni osi, da se kolo ne sname: Hyg.

2. pren.
a) držaj na krmilu, met. krmilo: Q., Stat., cum... ille (gubernator)... clavum tenens quietus sedeat in puppi Ci., ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V., clavumque ad litora torquet V.; pren.: clavum tanti imperii tenere Ci., clavum abicere Arn.
b) žeblju podobna izboklina ali taka oteklina na človeškem in živalskem telesu, bradavica, kurje oko ipd.: Cels., Col., Plin., Plin. iun.; occ. hiba ali bolezen oljk: Plin.
c) „bradavica“, spačen porod čebel: Plin. (nekateri pišejo clarus).

— II. škrlatni trak, škrlatni rob, vtkan ali prišit na rim. tuniko; senatorji in po činu najstarejši vojaški tribuni (senatorskega rodu) so nosili tuniko s širokim robom (latus cl.), vitezi in mlajši voj. tribuni pa z ozkim (angustus cl.): L., Plin., Q. idr., tunicae clavi Varr. ap. Non., latum demisit pectore clavum H. stopil je v senat, clavum mutare in horas H. oblačiti se zdaj kakor senator, zdaj kakor vitez, latum clavum induere Plin. iun. obleči senatorsko tuniko, alicui latum clavum impetrare Plin. iun., Suet. senatorstvo komu izprositi (izposlovati), angusto clavo contentus Vell., cretus paupere clavo Stat. Za cesarjev so nosili tuniko s širokim robom sploh sinovi staropatricijskih rodbin, ki so se pripravljali na državne službe: Suet., in-duiturque humeris cum lato purpura clavo O., clavi mensura coacta est O. ostal sem vitez z ozkim robom; nosili so jo tudi glasniki: Plin.; tudi na brisačah, prtih idr. so delali tak rob: Mart.; met.: latus clavus tunika s širokim robom: (ferunt Caesarem) usum... lato clavo ad manus fimbriato Suet.; tako tudi samo clavus: sumere depositum clavum fierique tribunum H. zopet postati senator in voj. tribun.

claw¹ [klɔ:] samostalnik
krempelj; šapa; klešče, škarje, ščipalke
slabšalno roka

to put out a claw pokazati kremplje, postaviti se v bran
to draw in one's claws umiriti se
to cut (ali clip, pare) s.o.'s claws razorožiti koga, pristriči komu peruti
to get one's claws into s.o. hudo koga napasti

clay¹ [klei] samostalnik
glina, ilovica
figurativno človeško telo; prah in pepel; glinasta pipa

to wet (ali moisten) one's clay napiti se
clay pigeon glinasti golob (kot tarča)
clay kiln lončarska peč
potter's clay lončarska glina
clay pipe glinasta pipa

clear¹ [kliə] pridevnik (clearly prislov)
jasen, svetel; prozoren, čist (of)
neoviran, prost; razumljiv, nedvomen; neobremenjen; bister; popoln, cel (about, on o as to glede na that da)
prepričan; neto

all clear prosta pot; vojska sovražnik ni oborožen; konec preplaha
(figurativno) the coast is clear zrak je čist
five clear days celih pet dni
as clear as crystal jasen, prozoren; razumljiv
as clear as daylight jasen ko beli dan
as clear as mud nejasen, nerazumljiv, zamotan
navtika to be clear of (ali from) biti prost česa
to get away clear otresti se česa
the clear contrary ravno nasprotno
clear title nesporna pravica

clef, clé [kle] adjectif ključni; féminin ključ (tudi musique, figuré); izvijač, ključ za vijake; moznik, lesen klin

él stikalo; odpirač(za konserve); figuré pristop k rešitvi; razlaga, pojasnilo
clef anglaise (technique) univerzalni ključ
clef des champs (jig) prostost
clefs en mains (figuré) popolnoma dograjen (hiša, stanovanje)
clef passepartout ključ za več vrat
(religion) clefs de saint Pierre, du Pape ključi sv. Petra, oblast svete stolice
clefs du royaume ključ nebeškega kraljestva
clef de voûte sklepni kamen v oboku, sklepnik; figuré dovršitev (dela); glavna, bistvena točka
clef de sol, de fa violinski, basovski ključ
fausse clef vitrih, odpirač
industrie féminin clef ključna industrija
roman masculin à clef roman, katerega osebe ustrezajo (več ali manj) resničnim osebam
trousseau masculin de clefs sveženj ključev
à la clef odprt, iz soda (vino); na koncu, na vidiku
être sous clef biti pod ključem, v zaporu
donner un tour de clef zakleniti
fermer à clef zakleniti, zapreti (se) s ključem
garder quelque chose sous clef hraniti kaj pod ključem
mettre la clef sous la porte zapreti svojo hišo in skrivaj izginiti
mettre quelqu'un sous clef zapreti koga v ječo
occuper une position clef zavzemati ključni položaj
prendre la clef des champs popihati jo
présenter, remettre les clefs de la ville au vainqueur izročiti mestne ključe zmagovalcu

clepō -ere, clepsī, cleptum skrivaj vzeti (jemati), (u)krasti: Pl., Luc. ap. Varr., Prud., agnum clepere ali (ignem) clepsisse dolo Acc. ap. Ci., sacrum sacrove commendatum qui clepsit (= clepserit, fut. II.) rapsitque, parricida esto Legis formula ap. Ci., si quis clepsit (fut. II.), ne populo scelus esto neve cui cleptum erit Formula vetus ap. L., Spartae, rapere ubi pueri et clepere discunt Ci. ap. Non.; pren.: sermonem ex occulto Pac. ap. Non. ali verba auribus cl. Acc. ap. Non. (u)loviti, se opificio Varr. ap. Non. izmuzniti se od dela, cl. sese Sen. tr. skriti se.

clerk¹ [kla:k ameriško klə:k] samostalnik
arhaično duhovnik, cerkvenik; učenjak; tajnik; pisar, uradnik, -nica; knjigovodja
ameriško prodajalec, -lka, trgovski pomočnik

confidential (ali signing) clerk prokurist
šaljivo clerk of the weather sv. Peter
head (ali chief) clerk glavni knjigovodja
clerk of the works upravitelj javnih del

cliēns (st.lat. cluēns) -entis, gen. pl. -tium (-tum Pl., H., Sen. ph., Macr.), m

1. (v Rimu) branjenec, varovanec, klient. Vsak patricijski rod (gens) je imel svoje kliente; ti so bili v najstarejših časih polsvobodnjaki, izšli iz podvrženih staroselcev, ki so izgubili z drugimi državljanskimi pravicami tudi lastninsko pravico in v svojih zadevah niso smeli nastopati pred sodiščem. Starosta rodu je moral svojim varovancem kot njihov zavetnik (patrōnus) povsod pomagati z besedo in dejanjem ter jih zlasti zastopati pred sodiščem. Zato pa je bil varovanec dolžan s svojim zavetnikom in tudi za njega prijeti za orožje ter prispevati k raznim njegovim stroškom (če je bilo npr. treba zavetnikovo hčer oskrbeti z balo, z odkupom rešiti zavetnika ali kakega njegovega soplemenitnika iz vojnega ujetništva in v drugih težavnih položajih). Zavetnik in klient se nista smela tožiti, niti drug proti drugemu pričati pred sodiščem. To pravno razmerje je bilo pod verskim varstvom: patronus si cluenti fraudem fecerit, sacer esto Tab. XII ap. Serv., testimonium adversus clientem nemo dicit Ca. ap. Gell., Mallius Glaucia quidam,... cliens et familiaris istius T. Rosci Ci., deserere clientes C. ap. Gell., adesse clientibus Suet., equites illos, Cn. Pompei veteres fidosque clientīs, voluntate eius Pisonem aggressos S., accitis domum... clientibus L., si clientum longa negotia diiudicatā lite relinqueret H., qui modo patronus, nunc cupit esse cliens O. Varovanci so se polagoma porazgubili med plebejce in so bili odtlej le reveži, plebejci, ki so služili svojemu zavetniku tako, da so se mu vsako jutro poklanjali (salutatio) in ga spremljali na forum ali na Martovo polje, za kar so dobivali od njega denar in hrano. — Tudi cele občine, province, celo narodi, so si izbirali svoje zavetnike ter so se imenovali njihovi klienti: Segestani, clientes tui Ci., Syracusani, istius clientes Ci.

2. pren. (izven rim. ozemlja) branjenec, varovanec, fevdnik, vazal, podanik: Orgetorix... omnes clientes obaeratosque suos... eodem coëgit C., Nabdalsa... dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S., ille (Bessus) cum clientum manu... novas copias... contrahebat Cu., ereptus Segestes magna cum propinquorum et clientium manu T.; o celih narodih: cum his (Germanis) Haeduos eorumque clientes... armis contendisse C., Eburones, Nervii, Aduatuci atque horum omnium socii et clientes C.; pesn.: cliens Bacchi H. (o pesniku) varovanec.

client, e [kliɑ̃, t] masculin, féminin klient, -inja; médecine pacient, -tka; commerce kupec, odjemalec; stalen obiskovalec, stalen gost; familier, péjoratif oseba, tip, individuum

client fidèle (ali régulier), de passage stalen, priložnosten odjemalec
faire un nouveau client dobiti novega odjemalca

clĭma -atis, n (gr. κλῖμα, κλίμα)

1. nagnjenost zemlje od ravnika proti tečajema, od tod po tej nagnjenosti se ravnajoča toplota ali vreme, podnebje (čisto lat. caelum): Ap., Tert., Serv., M.; potem kraj sploh: cl. medium ventris P. Veg.

2. površinska mera = 60 kvadratnih čevljev: Col., Isid.

clipeus, star. clupeus, -ī, m, redkeje (neklas.) clipeum (clupeum, napačno clypeum) -ī, n

1. okrogel ščit iz medi ali z medjo okovan (prim. parma, scūtum): gestandus peregre clipeus Pl., (Epaminondas) quaesivit, salvusne esset clipeus Ci., cum maximis clipeis... uterentur N., arma clupeus sarisaeque illis L., nec clipei currusve sonant V., bella movet clipeus O., arma his imperata galea, clipeum, ocreae, lorica, omnia ex aere L., clipeum ingens V., clupeus rotundus est et ex aere Plin.; preg.: clipeum post vulnera sumere O. = kaj prepozno storiti; pren. ščit = zaščita, zaščitnik: Cl.

2. pren. (o ščitastih stvareh)
a) (nebesni) svod: in altisono caeli clipeo Enn. ap. Varr.
b) sončna obla: ipse dei clipeus... mane rubet O.
c) ščitast, okrogel izpodnebnik, ščitast meteor: Sen. ph., Plin.
č) na ščitasti plošči vrezano doprsje, poprsje, medaljon: Plin. (z obl. clupeus), Dig., clipeum argenteum... cum imagine Barcini Hasdrubalis L., clipea inaurata L., decretus est ei clipeus aureus Suet., clipeus auro et magnitudine insignis T.
d) okrogla kovinska plošča, ki so jo spuščali v kurišče: Vitr.

clīvus (st.lat. clīvos) -ī, m (*clīnō)

1. strmina, reber, vzpenjajoča se tla: calcari quadrupedem agitare advorsum clivom Pl. navkreber, colles incipiunt molli iugum demittere clivo V., ex inferiore loco adversum clivum incitati C., lenis a tergo clivus erat L., clivum mollire C., L. strmec znižati; preg.: clivo sudamus in imo O. znojimo se že pod goro = težava se šele začenja, čaka nas še veliko truda, lassus tamquam caballus in clivo Petr.; pren.: c. mensae O. nagnjenost mize (ki nima ene noge).

2. occ.
a) vzpenjajoča se pot ali cesta, klanec, poseb. clīvus Capitolīnus: L. Kapitolski klanec, strma cesta od Septimijevega slavoloka do vrha Kapitola, sacer clivus H. pot od Vestinega svetišča na Palatin.
b) arhit. dohod, klanček ali klančina v rim. hiši: Vitr.

Opomba: Pl. heterogeneum clīva -ōrum, n: Ca. ap. Non., Front.

clock¹ [klɔk] samostalnik
(stenska, stolpna) ura; taksimeter

around the clock dan in noč, nenehno
what o'clock is it? koliko je ura
at five o'clock ob petih
the clock strikes for him prišel je njegov čas
to set (ali put) back the clock zadrževati razvoj