Franja

dentifrangibulus 3 (dēns in frangere) zobe lomeč, zobe izbijajoč; od tod subst.

1. dentifrangibulus -ī, m zobolomec, izbijalec zob (o osebi): Pl.

2. dentifrangibulum -ī, n, v pl. dentifrangibula (sc. instrumenta) „zobolomnice“ (šalj. o pesteh): Pl.

dentiō -īre (dēns) zobe dobi(va)ti, zobiti se: Cels., Plin.; šalj.: ne mihi dentes dentiant Pl. da mi zobje od lakote ne dobijo mladih = da mi zobje od lakote ne izpadejo.

dentro

A) avv.

1. notri, noter:
essere, andare, mandare, sbattere dentro pren. biti notri, za zapahi, iti sedet, spraviti noter (v ječo)
o dentro o fuori pren. noter ali ven!
qui dentro tu notri, sem noter
lì dentro tam notri, tja noter
da, di dentro od znotraj
in dentro navznoter

2. pren. znotraj, v notranjosti:
ha qcs. dentro nekaj mu (ji) gloda v srcu
rodersi dentro gristi se
tenere tutto dentro biti vase zaprt

B) prep.

1. v, v notranjosti (tudi pren.):
il cortile dentro il palazzo dvorišče v notranjosti dvorca
darci dentro pren. pog. trdo delati, močno si prizadevati
dentro a, dentro in v:
la lettera è dentro al cassetto pismo je v predalu
essere dentro nella politica ukvarjati se s politiko
dare dentro qcs. zadeti ob kaj
dentro di (z osebnimi zaimki)
dentro di me ho pensato che pri sebi sem pomislil, da

2. v (v časovnih odnosih):
dentro un mese v enem mesecu
dentro oggi še danes

C) m (samo sing.)
dentro, il di dentro notranjščina, notranjost (tudi pren.)

dēnūbō -ere -nūpsi -nūptum (od doma proč) omožiti se, zamožiti: nec Caenis in ullos denupsit thalamos O., Iulia denupsit in domum Rubelli T., d. in castellum Ap.; z dat.: Claro fratri denupta Ap.; sramotilno o moških, npr. o cesarju Neronu: nisi … uni ex illo contaminorum grege … in modum sollemnium coniugiorum denupsisset T., cui (Doryphoro) etiam, sicut ipsi Sporus, ita ipse denupsit Suet.; pesn. pren.: d. plantis Col. poet.

dēnumerō -āre -āvī (—) naštevati, od tod izplačati: Pl.

dēnuō, adv. (skrč. iz *dē novō)

1. = de integro znova, zopet, spet: aedificantur aedes totae d. Pl., urbes terrae motu subversas d. condidit Suet.

2. = iterum drugič, v drugo, še enkrat: d. dicere Pl., in Etruria rebellante d. L., (Alcibiades) d. in voluntarium exsilium proficiscitur Iust.

3. = rursus o tistem, kar se kdaj (ne ravno drugič) ponavlja, zopet, spet: etiam d.? Pl. že zopet? dabit hic pugnam aliquam d. Ter., quintus annus cum in te praetorem incidisset, censa (Sicilia) d. est Ci.; pogosto pri glag., ki so zloženi z re: d. redire Pl., d. referre, respondere Ter., recita d. Ci. beri nam zdaj zopet, beri nam naprej; tudi rursum d. Pl. ali rursus d. Auct. b. Hisp.

4. zopet, spet (= gr. αὖ) poudarja nastop novega dejanja, ki je navedenemu nasprotno ali vsaj različno od njega: aperi, … : continuo operito d. Pl. in potem (ga) takoj zopet zapri, nec quicquam magis nunc metuo quam ne d. miser aliquo extrudar hinc Ter., quae d. alio membro orationis excipitur Corn.

deonerō -āre -āvī -ātum

1. raztovoriti (raztovarjati), razbremeniti (razbremenjevati): d. naves Amm., machinae deoneratae Amm., deoneratus podex Arn.

2. pren. čemu ali od česa kaj odvze(ma)ti, odjemati: Arn., Ambr., ex illius invidia deonerare aliquid … coepit Ci.

dēparcus 3 preveč varčen, od tod stiskaški, skop: Suet.

dépareillé, e [-rɛje] adjectif nekompleten (zbirka, serija); posamičen

gants masculin pluriel dépareillés dve neparni rokavici
un volume dépareillé des œuvres complètes de Hugo posamičen zvezek (knjiga) od kompleta Hugojevih del

départir [-partir] verbe transitif razdeliti; poveriti (delo); izkazati (dobroto, naklonjenost)

se départir de opustiti, odstopiti od, odreči se
se départir de son calme, de son projet opustiti svoj mir, svoj načrt

dépasser [depase] verbe transitif prehiteti; prekositi; prekoračiti; presegati; čez glavo zrasti (quelqu'un komu); biti večji, daljši (quelque chose kot kaj); familier spraviti v začudenje, zbegati; ven štrleti

se dépasser samega sebe prekositi; prehiteti eden drugega
dépasser ses droits prekoračiti svoje pravice
dépasser les attentes, toutes les prévisions preseči pričakovanja, vsa predvidevanja
dépasser les bornes, les limites predaleč iti
dépasser quelqu'un de la tête biti za glavo višji od koga
dépasser un véhicule en haut d'une côte prehiteti vozilo vrh klanca
cela dépasse mes forces to presega moje moči
cela me dépasse temu nisem kos, to je pretežko zame
une telle insouciance me dépasse čudim se taki brezbrižnosti
nous avons été dépassés par les événements dogodki so nas prehiteli

dēpecūlor -ārī -ātus sum, v klas. lat. le v oblikah, izpeljanih iz perfektovega debla, opleniti, upleniti, oropati koga česa: fana Ci., Apollonium … omni argento … depeculatus es Ci., qui laudem honoremque familiae vestrae depeculatus est Ci., d. civitates, regna, domos omnium Corn. — Act. soobl. dēpecūlō -āre; od tod star. inf. fut. dēpecūlāssere: Luc. ap. Non., in inf. pr. pass. dēpecūlārī: Caelius Antip. ap. Prisc.

depend [dipénd] neprehodni glagol
poetično (from) viseti (on, upon)
zaviseti, biti odvisen; zanesti, zanašati se, računati s čim

a person to be depended (up)on zanesljiva oseba
to have nothing to depend (up)on ničesar ne imeti
that (ali it) depends kakor se vzame
it all depends vse je odvisno od okoliščin, vse je retativno
depend upon it! na to se lahko zaneseš

dépendance [depɑ̃dɑ̃s] féminin odvisnost, podrejenost, podložnost; odvisno ozemlje; stranska zgradba, depandansa; filiala; pluriel pritikline

dépendances pluriel de l'hôtel depandanse hotela
dépendances du château stranske grajske zgradbe
être dans, sous la dépendance de quelqu'un biti odvisen od koga, biti mu podložen
tenir dans la dépendance imeti koga v odvisnosti, podložnosti

dépendant, e [-pɑ̃dɑ̃, t] adjectif odvisen; podrejen

être dépendant de quelqu'un biti odvisen od koga
être dans une position dépendante biti v podrejenem položaju

dēpendeō -ēre

1. (dol) viseti: nec dependes nec propendes Pl. ne visiš niti dol niti naprej = ne tehtaš niti manj niti več, hasta dependens Q., brachio dependente Suet.; z abl. instrumenti: servi laqueo dependentem invenere L. Izhodišče v abl.: malo (z jambora) dependens verberabatur S. fr., dependent lychni laquearibus aure͡is V., meretrix dependens collo senis Sen. rh.; z dat.: lateri vellera dependent O., vitis, cui aureae uvae, aurea folia dependent Sen. ph.; s praep.: ex humeris nodo dependet amictus V., unci et falces ex iisdem asseribus dependentes Cu., a. cervicibus ante pectus d. Suet. (o bodalu).

2. pren.
a) odvisen biti od česa, na čem temeljiti: dependetque fides a veniente die O., ex hoc malo dependet illud deterrimum vitium Sen. ph.; huius et augurium dependet origine verbi O. z deblom te besede (namreč „augustus“) je (etimološko) povezan tudi „augurium“.
b) dependere in aliquid nagibati se k čemu: exitus semper in incertiora dependens Sen. ph.

dēpendō -ere -pendī -pēnsum pravzaprav = popolnoma odtehtati, od tod

1. povsem (docela) izplačati (poplačati): d. mille drachmas pro aliquo Pl., mi autem abuirare certius est quam dependere Ci. ep., dependendum tibi est, quod mihi pro illo spopondisti Ci. ep., d. pecuniam pro capite Sen. ph., pro quibus nulla merces dependitur Col.; occ. poplačati = s plačanjem povrniti: potioribus praecepta Iul. Val.

2. pren.
a) poenas d. kazen pretrpeti, pokoriti se: poenas rei publicae (za državi storjeno krivico) d. Ci., poenas capite d. Iul. Val.
b) occ. porabiti (porabljati), nameniti (namenjati) kaj čemu, kaj za kaj, žrtvovati: tempora amori, caput felicibus armis Lucan., libertas patriae, salus omnium, pro quibus dependit animam Sen. ph., incassum dependitur opera Col.

dépendre* [depɑ̃drə] verbe intransitif biti odvisen; biti podložen ali podrejen, spadati (de quelque chose k čemu); biti pogojén (de quelque chose s čim), biti posledica; verbe transitif sneti

dépendre un tableau, une personne sneti sliko, osebo (ki se je obesila)
cela dépend de vous to je od vas odvisno
cela dépend (familier) to je odvisno od okolnosti, kakor nanese, kakor se vzame, morda
si cela ne dépendait que de moi! če bi to bilo odvisno le od mene!
territoire masculin qui dépend de la France ozemlje, ki spada k Franciji

dēpereō -īre -iī -itūrus povsem pokončati se, pogubiti (pogubljati) se, konec vzeti (jemati), izginiti (izginjati), po zlu iti, propasti, izničiti se, na nič priti, pokvariti se; (o stvareh): enitere, ut scida ne qua depereat Ci. ep., tempestate deperierant naves C., id, quod Avarici deperierat, expletur C., neque adaugescit quicquam neque deperit inde Lucr., depereunt in usu Col. (o orodju), pars quarta fere crediti deperibat Suet.; z dat.: ea non debere multorum notitiae deperire Aug.; (o bitjih): si quis eorum (militum) deperisset Varr., si servus deperisset Ci. ko bi se bil izgubil (da bi pobegnil ali umrl), magna pars (illius exercitus) deperiit C., qui deperiit minor uno mense vel anno H. ki je umrl, gens hominum vitio deperitura fuit O., spiritus non tempore deperit ullo O.; (o živalih): intra breve tempus repente d. P. Veg.; z dat.: ut quidquid gregi deperierit ex fetibus impleatur Paul.; occ.: audiit deperire eum sponsae amore L. da umira (koprni) od ljubezni do … , eius praesidii praefectus deperibat amore mulierculae L., corpus, in quo deperibat Cu. ki je bil vanje na smrt zaljubljen; tako tudi: aliquam misere d. Pl., is amore … illam deperit Pl., Clinia hanc … deperit Ter., quam (uxorem) propter formae pulchritudinem deperibat Iust., illum deperit inpotente amore Cat., aliquem amore d. Fr., (Vespasianus) expugnatus … a quadam, quasi amore suo (po drugih sui) deperiret Suet.; abs.: rogas? deperit Pl.; pren.: d. in sapientiam Aug.

Opomba: Fut. deperiet (nam. deperibit): Vulg.

déplacement [-plasmɑ̃] masculin premestitev, prestavitev; sprememba; potovanje; marine spodriv (ladje)

déplacement d'office d'un fonctionnaire službena premestitev uradnika
déplacement d'affaires poslovno potovanje
déplacement d'agrément turistično potovanje (za zabavo)
déplacement disciplinaire disciplinska, kazenska premestitev
déplacement d'un navire količina od ladje spodrinjene vode
croiseur masculin de 10000 tonnes de déplacement 10000-tonška križarka