Franja

intercommunicate [intəkəmjú:nikeit]

1. neprehodni glagol
občevati, biti v zvezi

2. prehodni glagol
spraviti v zvezo, medsebojno sporočati

intercomunicante

A) agg. povezan, v medsebojni zvezi:
stanze intercomunicanti med seboj povezane sobe

B) m elektr. interkom

intercurrence [intərkʌ́rəns] samostalnik
nastopanje, pojavljanje v istem času

intercursus -ūs, m (intercurrere) v rabi je le abl. sg.

1. prihod v teku, nagli vmesni prihod, nastop: impeditus intercursu suorum usus hastarum L., repentino intercursu viam dare L.

2. metaf.
a) vmešavanje, vtikanje, posredovanje: consulum intercursu res sedatur L., intercursu tribunorum T.
b) nagel vmesni nastop: intercursu lunae Sen. ph., nox horrida ac terribilis intercursu luminis diri Sen. ph. ker so vmes švigali grozoviti bliski.

interdicēndo m pravo oseba v postopku interdikcije

inter-dum, adv.

1. včasih, od časa do časa, kdaj pa kdaj, katerikrat, na čase, sem ter tja, sem in tja, tu in tam, tu pa tam: ut solemus i. in defensionibus dicere Ci., multo acriorem i. memoriam esse sentio improborum quam bonorum Ci., i. doctā plus valet arte malum O.; ponovljeno: interdum … interdum Ci., O., Cels. zdaj … zdaj; tudi: modo … interdum H., N., S., Pr., modo … modo … interdum N., Suet., interdum … alias Ci., interdum … non numquam Ci., Ter., interim … interdum Q.

2. medtem, med tem časom, v tem času, tačas: Sil., Iust. Ap.

inter-eā (adv.: inter in abl. f. sg. zaimka is)

1. časovno:
a) medtem, med tem časom, vtem, v tem času, tačas: Ter., C., V., N., Cu., i. T. Roscius advenit Ci., teritur i. tempus Ci.; z natančnejšim časovnim določilom: haec dum Romae geruntur, Quinctius i. de agro vi detruditur Ci., i. iste, cum signa quaedam pulcherrima vidisset, adamavit Ci., i., quoad fides esset data, … non intermissuros delectūs C.; Kom. pogosto pristavijo gen. loci: Pl., dum haec loquimur, interea loci … Ter.
b) včasih: Sil.

2. adverzativno: pri vsem tem (pa), vendar (pa), toda. Istodobna dejanja, ki si nasprotujejo, izraža Latinec s cum interea „medtem (vtem) ko“, „medtem (vtem) ko vendar“: cum interea nullus gemitus audiebatur Ci., cum i. quis vestrum hoc non audivit? Ci., cum i. pecuniae vestigium nullum invenitis Ci.; podobno tudi, če je drugi stavek zanikan: (signa labefactabant;) illud interea nullā lababat ex parte Ci., neque interea verbum ullum inposuit Ci., nunc tamen i. haec accipe Cat.

inter-eō -īre -iī -itum

1. potopiti (potapljati) se, pogrezniti (pogrezati) se (na dno), zaiti (zahajati), zatoniti, v zaton iti, izgubiti (izgubljati) se: naves naufragio intereunt Ci., interit luna H., aestas interit H., prima flamma incerta, modo interiens, modo resurgens Sen. ph.

2. metaf. giniti, izginiti (izginevati), poginiti (poginjati), propasti (propadati), po zlu, v nič iti, izničiti (izničevati) se: res publica funditus interit Ci., omnīs cultūs Cereris in eis locis interisse arbitrantur Ci., sacra Clodiae gentis intereunt Ci. se opuščajo, ignis interit (poide = ugasne), nisi alitur Ci., statuae intereunt tempestate Ci., tabulae interierunt (incendio) Ci., intereunt segetes V. = fructūs Ci. gredo v potrato, pecunia interibat largitione magistratuum N. je pohajal zaradi … , je šel v nič zaradi … , interit ira morā O., litterae Ci., semina intereunt Col., usus interit C. je zastonj, summum illud (numen) et aeternum neque imitabile neque interiturum T. minljivo, possessio i. Icti. se neha, preneha; occ. o osebah: poginiti (poginjati), konec vzeti (jemati), smrt storiti, umreti (umirati); pravzaprav o potapljajočih se mornarjih: si vectores mecum interire mallent Ci.; potem metaf.: ut potius tibi Gallorum telis quam periuriis intereundum esset Ci., Callisthenes tortus (na natezalnici) interiit Cu., exercitus noster interiit Ci., fame aut ferro interire C., omne animal intereat necesse est Ci., vivus et sanus intereo Pl., multa milia interiisse Hirt., morte i. O., sub divo, in vinculis N., poenaliter Amm., morbo, tabe, veneno, febri Aur., ab aliquo interire Ci., Aur., qui per virtutem (periit), periit, at non interit Pl. ni popolnoma izgubljen; od tod pri Kom. vzklik obupnosti: interii! cur mihi id non dixisti? T. (= gr. ὄλωλα ali perii) izgubljen sem, po meni je; kot rotitev: inteream, si … H. (gr. ὀλοίμην, εἰ … ) naj poginem (umrem), če …

intéressement [-rɛsmɑ̃] masculin udeležba pri delitvi dobička v podjetju

inter-fātiō -ōnis, f (interfārī) ugovarjanje, ugovor, seganje v besedo, prekinitev, prekinjanje: Q., contra interfationem legibus sacratis armatum esse Ci.

interflow¹ [íntəflou] samostalnik
vlivanje drug v drugega, pomešanje

interflow² [intəflóu] neprehodni glagol
vlivati se drug v drugega, pomešati se

inter-for -ārī -fātus sum (verb. def.) vmes govoriti (reči), v besedo seči (segati) komu, prekiniti (prekinjati); abs.: priusquam ille id perageret, interfatur Appius L., Venus medio sic interfata dolore est V.; i. aliquem: L., Plin. iun., Val. Max., Prud.

Opomba: V rabi so bile le obl.: inter-fatur, inter-fari, inter-fanti, inter-fante, inter-fatus, inter-fata.

intergradation [intəgrədéišən] samostalnik
postopno prehajanje drug v drugega

intérieur [ɛ̃terjœr] adjectif notranji; domač, tuzemski; masculin notranjost, notranjščina, notranja dežela, notranji del dežele; dom, hiša, družinsko življenje, družinski krog; figuré notranje življenje, srce; (sport) srednji napadalec; photographie posnetek v notranjosti; (film) posnetek v ateljeju

à l'intérieur v notranjosti, znotraj, notri; pharmacie notranje
aménagement masculin intérieur notranja ureditev
antenne féminin intérieure notranja antena
commerce masculin intérieur notranja, domača trgovina
côté masculin intérieur notranja stran
cour féminin intérieure notranje dvorišče
lac masculin, mer féminin intérieur(e) jezero, morje v notranjosti dežele
Ministère masculin de l'Intérieur notranje ministrstvo
navigation féminin intérieure plovba v notranjosti dežele
politique féminin intérieure notranja politika
sentiment masculin intérieur notranje čustvo
travaux masculin pluriel intérieurs hišna, domača dela
homme masculin d'intérieur moški, ki je rad doma, ima rad družinsko življenje
femme féminin d'intérieur dobra gospodinja
vêtement masculin d'intérieur domača obleka (za doma)
intérieur richement meublé bogato opremljen dom
ne pas se mêler des affaires intérieures d'un pays ne se vmešavati v notranje zadeve kake dežele

intérieurement [-rjœrmɑ̃] adverbe v notranjosti, notranje, znotraj

inter-im (inter, im; glede im prim. in-de)

1. časovno:
a) medtem, v tem času, tačas: Kom., L., N., T., idr. interim, dum de condicionibus inter se agunt, circumventus interficitur C., i. Oppianicus iudicem pecuniā corrupit Ci., scrutari loca abdita, cum i. Hiempsal reperitur S., i. eo tempore Eutr., nunc i. Pl.
b) s postranskim pomenom omejitve: za sedaj, zaenkrat, za ta čas, začasno, do časa: C., Q., atque interim legiones pro ripā Euphratis locat T., cum tu i. verbo nunquam significaris sententiam tuam Ci., cum i. Sulla solitudinem non quaereret Ci.
c) včasih, od časa do časa, na čase, katerikrat, sem ter tja, kdaj pa kdaj: Sen. ph., Q. idr., interim … interim Q. včasih … včasih, zdaj … zdaj, interim … non numquam … saepe Q.

2. adverzativno: pri vsem tem (pa), vendar (pa), toda: Pl., Q. idr.

interior¹ [intíəriə] pridevnik (interiorly prislov)
notranji; v notranjosti dežele; domač; skriven
figurativno duševen

matematika interior angle notranji kot
interior design notranja arhitektura
interior decorator notranji arhitekt

interiormente notranje, v notranjosti

murmurar interiormente mrmrati pri sebi

interjector [intədžéktə] samostalnik
kdor vpada, kdor sega v besedo