Franja

slòj (slôja) m

1. strato; min. strato, banco:
sloji premoga so že tanki gli strati di carbon fossile sono ormai esili

2. soc. stato, ceto, classe:
srednji, uradniški sloj ceto medio, impiegatizio
vodstveni sloj classe dirigente
privilegirani, nižji sloji ceti privilegiati, subalterni
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
agr. kulturni sloj strato di coltivazione
gozd. mahovni sloj strato muscoso
grad. nosilni sloj strato portante
petr. talni sloj strato inferiore del manto stradale
biol. sloj celic assisa

sloveč pridevnik
(priznan; ugleden) ▸ neves, híres, nevezetesNjene majice nosijo sloveča imena, kot so Courtney Love, Julia Roberts… ▸ A pólóján olyan híres nevek vannak, mint Courtney Love, Julia Roberts…
Sloveči naziv je mesto pridobilo s številnimi kulturnimi prireditvami. ▸ A hírnevét a város számos kulturális rendezvényének köszönheti.

slúten (-tna -o) adj. knjiž. immaginabile, intuibile:
dogodki, ki so se zgodili, so bili komaj slutni gli avvenimenti che seguirono erano appena immaginabili

Smaragdītēs (-ae, m) mōns (tuj. *Σμαραγδίτης) Smaragdít, Smarágdna gora, gora, kjer so bila nahajališča smaragdov: mons est iuxta Calchedonem, in quo legebantur, Smaragdites vocatus Plin.

smejáti se reír; reírse

smejati se čemu, komu reírse de a/c, de alg
glasno, na vse grlo smejati se reír a carcajadas
skrivaj smejati se reír a socapa, reír para sus adentros, reírse a solas, reírse por lo bajo
od srca smejati se reír a boca llena
smejati se v solzah llorar de risa
do solz smejati se reír llorando
smejati se komu v obraz fam reírse en las barbas (ali en las narices) de alg
moram se (temu) smejati me da risa
nima se za kaj smejati tampoco él está sobre un lecho de rosas
Vi se lahko smejete (ironično) puede usted reírse
vsi so se smejali njegovim šalam todos reían (con) sus chistos
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje al freír será el reír, y al pagar será el llorar; quien ríe último, ríe mejor

smell^*2 [smel] prehodni glagol & neprehodni glagol
(za)duhati, poduhati (at kaj)
zavohati; vonjati, imeti duh, dišati (of po)
figurativno smrdeti; (o psu) zaslediti (divjačino)
figurativno dati slutiti
figurativno natančneje (p)ogledati

to smell of beer dišati po pivu
to smell one's oats figurativno zaduhati hlev, pripraviti se za končni spurt (o konju)
to smell of a shop figurativno biti prevcč strokoven
to smell a rat figurativno zavohati nekaj sumljivega, zaslutiti nevarnost
to smell a rose poduhati vrtnico
his dog smells njegov pes smrdi
his breath smells iz ust ima slab duh
his remark smells of envy njegova opazka diši po zavisti
roses smell sweet vrtnice lepo dišé
his writings smell of the lamp njegova dela so bolj rezultat marljivosti kot navdiha (inspiracije)
to smell about figurativno zavohati, odkriti
to smell about a plot odkriti zaroto

sméšen (-šna -o) adj.

1. buffo, ridicolo, comico; arlecchinesco; caricaturale; burlesco:
smešna plat lato burlesco
smešen klobuk un cappello buffo
smešen prizor scena buffa, comica

2. (neprimeren) ridicolo, assurdo, curioso, strampalato:
tvoji strahovi so smešni le tue paure sono ridicole
smešno plačilo un compenso ridicolo

Sminthe͡us (Zminthe͡us) -eī, acc. -eum in -ea, m (Σμινϑεύς) Smintêj (Zmintêj), bogoslužni vzdevek boga Apolona, izpeljan ali a) iz ὁ σμίνϑος, kretsko = poljska miš; Smintheus torej = mišemorec, morilec (ubijalec, pobijalec) miši (ker je Apolon pobijal poljske miši), ali b) (kar je verjetneje) iz mestnega imena „Smintha“ (Σμίνϑη); Smintheus torej = Smín(t)čan (Sminta je bila mesto v Troadi, kjer so častili Apolona): O., Hyg., Lact. — Od tod adj.

1. Sminthēus (Zminthēus) 3 (Σμίνϑειος) smíntski (zmíntski) = Apólonov: Sminthea spolia (= Astinoma, hči svečenika Hriza) Sen. tr.

2. Sminthius (Zminthius) 3 (Σμίνϑιος) smíntski (zmíntski), Smintêjev (Zmintêjev) = Apólonov: Serv., templum Plin., Apollo Amm., mures Arn.

smoke¹ [smóuk] samostalnik
dim, oblak dima; sopara
figurativno megla, koprena
domačno cigareta, cigara

a column of smoke steber dima
like smoke sleng kot veter (hitro), hipoma, naenkrat; brez težav, gladko
from smoke into smother iz slabega v slabše, z dežja pod kap
the big smoke (vzdevek za) London
there is no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj
that's all smoke sleng vse to so same prazne besede
to end (to go up) in smoke figurativno razbliniti se, razpršiti se v dim, v nič
it will all end in a smoke vse se bo razblinilo v nič, iz vsega tega ne bo nič
we're getting on like smoke sleng to gre kot namazano
to go from smoke into smother priti z dežja pod kap
I haven't had a smoke all the morning ves dopoldan nisem nobene (cigarete) pokadil
let's have a smoke prižgimo si eno (cigareto)!
to see things through the smoke of hate videti stvari skozi tančico sovraštva

smoulder [smóuldə]

1. samostalnik
gost dim; madež od saj; tlenje, tleč ogenj, počasno gorenje

2. neprehodni glagol
tleti, kaditi se, dimiti se
figurativno biti prikrit, tleti (čustva, nezadovoljstvo itd.), žareti, sijati

his eyes smouldered with hatred oči so se mu zabliskale od sovraštva
the feud smouldered sovraštvo je tlelo (še) naprej
to smoulder out tleti (ogenj)

smučarski avtobus stalna zveza
(o vrsti prevoza) ▸ síbusz
Gostje so sicer brezplačni smučarski avtobus do bližnjih smučišč dobro sprejeli. ▸ A közeli síközpontokba közlekedő ingyenes síbuszt a vendégek jól fogadták.
Krvavec: do 70 cm snega, naprave obratujejo, tekaška proga je urejena, smučarski avtobus vozi. ▸ Krvavec: max. 70 cm hó, a létesítmények üzemelnek, a sífutópálya készen áll, a síbusz közlekedik.

snap² [snæp] prehodni glagol
hlastniti (po), havsniti, odgrizniti; iztrgati, zgrabiti, uloviti (kaj); zlomiti, prelomiti, pretrgati; zapreti s pokom (treskom), tleskniti; zašklepetati (z zobmi); povzročiti pok(anje), tleskati ali pokati (z bičem, s prsti); sprožiti (pištolo); ostro (rezko, osorno) prekiniti; (na kratko) odpraviti (koga)
fotografija napraviti trenuten posnetek, neopazno fotografirati
ameriško, šport naglo vrniti (žogo) v polje
neprehodni glagol
hlastniti (at po)
naglo poseči (at po)
havsniti z zobmi (at po)
(o psu); skušati ugrizniti (at koga)
póčiti, tleskniti (bič); zlomiti se s pokom; zaklopiti se; zaskočiti se; zabliskati se (oči); nenadoma prisluhniti
ameriško, sleng planiti (into v)
ameriško, pogovorno (out of) nehati (z), rešiti se (česa)

to snap at s.o. nahruliti koga, zadreti se nad kom
to snap a beggar short na kratko odpraviti berača
to snap at s.th. (at an offer) hlastno pograbiti, hlastniti po čem (po ponudbi)
to snap (at) the bait hlastniti po vabi, figurativno hlastno sprejeti ponudbo
to snap at the chance zgrabiti za priložnost
to snap a piece of chalk in two zlomiti košček krede na dvoje
to snap s.o.'s bag iztrgati komu torbo (torbico)
the dog snapped at me pes je havsnil po meni
his eyes snapped oči so se mu zabliskale (v jezi)
to snap to attention nenadoma postati pozoren
to snap one's fingers tleskniti s prsti, figurativno prezirljivo ravnati (at s.o. s kom)
he snaps his fingers at the danger on se požvižga na nevarnost
the fish snapped (at) the bait riba je hlastnila po vabi
his nerves snapped živci so mu odpovedali
I snapped them as they were going in fotografiral sem jih, ko so vstopali
the string snapped struna je počila
to snap shut zapreti se s tleskom (pokom)
to snap one's teeth together zašklepetati z zobmi
to snap a whip tleskniti (počiti) z bičem
the whip snapped bič je tlesknil (počil)

snatch² [snæč] prehodni glagol & neprehodni glagol
pograbiti, zgrabiti, (hlastno, željno, naglo) seči po, iztrgati, polastiti se; skušati zgrabiti ali iztrgati

to snatch at an offer z obema rokama pograbiti (hitro sprejeti) ponudbo
to snatch a half hour's rest privoščiti si pol ure počitka
to snatch at a rope zgrabiti za vrv
to snatch s.o. from the jaws of death iztrgati (rešiti) koga iz krempljev smrti
to snatch victory from defeat poraz spremeniti v zmago
the bag was snatched from his hands iztrgali so mu torbo iz rok
the dog snatches the bone pes pograbi kost
he tried to snatch a kiss from her skušal ji je ukrasti poljub

snéti (snámem) perf.

1. togliere, staccare; sfilare:
sneti ogrlico z vratu sfilare la collana

2. pren. prendere, trovare; ekst. pescare:
kje naj snamem toliko denarja?! e dove trovo tanti soldi?!
kje si pa to novico snel? questa dove l'hai pescata?

3. pog. pescare, arrestare; deportare:
tatu so sneli na ulici hanno pescato il ladro per strada

4. obrt. finire la maglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne sneti pogleda z dekleta non distogliere lo sguardo dalla fanciulla
sneti besedo z jezika togliere la parola di bocca
sneti komu glavo ammazzare, decapitare qcn.
sneti novico s klina inventare qcs. di sana pianta
pren. tega ne morem sneti s kljuke non posso trovarlo, procurarlo su due piedi
sneti doge (s soda) sdogare
navt. sneti jadrno prečko sferire
sneti kapuco, klobuk scappucciare, scappellare
sneti podkev sferrare
sneti opore spuntellare
sneti s tečajev sgangherare
sneti krinko smascherare
obrt. sneti šive sbastire
sneti uzdo scavezzare

snow¹ [snóu] samostalnik
sneg, snežna odeja; snežno stanje; snežna belina, bleščeče bela barva; bele lise na TV ekranu
sleng kokain, heroin (droga)
množina snežne padavine (mase), visok (obilen) sneg
poetično beli lasje

as white as snow kot sneg bel
everlasting snow večni sneg
a fall of snow snežne padavine
flakes of snow snežinke
how is the snow in Slovenia? kakšne so snežne razmere (stanje) v Sloveniji?
where are the snows of yester year? figurativno kje so lepi stari časi?

snowball [snóubɔ:l]

1. samostalnik
snežna kepa
figurativno puding iz jabolk in riža
figurativno dobrodelna ustanova, za katero vsak darovalec najde novega darovalca

2. neprehodni glagol
kepati se, obmetavati s snežnimi kepami
figurativno hitro rasti ali se razvijati, postajati vse večji, precejkrat se povečati
prehodni glagol
obmetavati (koga) s snežnimi kepami, kepati

the votes for him snowballed glasovi zanj so naraščali kot snežni plaz

sobrius 3, adv. -ē (morda iz sō(d) [soobl. = se(d)] brez + ebrius > *so-obrius; prim. ēbrius)

1. trezen, ne pijan (naspr. ebrius, ebriosus, temulentus, vinolentus, madidus): Pl., Cato minor ap. Suet., Sen. ph., T., Mart. idr., quasi inter sobrios bacchari vinolentus videtur Ci., homo numquam sobrius Ci., male sobrius O., Tib. pijan, opit; analogno (o neživih subj.) neupijanljiv, neupijanjajoč: lympha, pocula Tib., uva Plin.; podobno: nox sobria Pr. brez popivanja, neprepita, sobrii convictūs T. pri katerih se ne popiva, rura Stat. brez trt, terrae Stat. kjer so trte pozabljene, vicus Fest., P. F. brez krčm, brez gostiln, brez vina, verba non sobria M. ki jih govori pijan človek, paupertas Cl. „trezna revščina“ = revščina, ki se je ne preživlja v pijanosti.

2. zmeren, trezen, vzdržen (naspr. libidinosus): Afr. ap. Non., Ter., Stat., Ap. idr., homines plane frugi ac sobrii Ci., caret invidendā sobrius aulā H., Antonius Vell., mens Sen. ph., vetus illa Romana virtus et sobria Amm., sobrie vivere Ci.

3. metaf. trezen, trezno misleč, pameten, razumen, preudaren, bistroumen, razboren, razborit: Pl., Ter. idr., oratores Ci., cogitatio sobrii hominis Ci., iterum limen transire memento cautius atque alte sobria ferre pedem O. previdno, Alexander Vell., rector Amm., ingenium Sen. ph., mens Cl., dicebat modesta et sobria Gell., ut hoc sobrie (sc. agatur) Pl., sobrie curare aliquid Pl.

socculus -ī, m (demin. soccus)

1. sókul = sandálica, lahka sandála, šólen(c), šólenček, grška obutev, ki so jo pri Rimljanih nosili le mehkužneži in ženske: Sen. ph., Plin., Suet.

2. occ. sókul = šólen komedijantov (igralcev v komediji), komedijski šólen: Plin., nec comoedia cothurnis assurgit, nec contra tragoedia socculo ingreditur Q.

soccus -ī, m (tuj. σύκχος, σύκχας, συκχίς -ίδος)

1. sók(us) = nizek, lahek šólen, lahka sandála, sandálica, obutev, ki so jo nosili Grki, pri Rimljanih pa le mehkužneži in ženske: Pl., Ter., Cat., Sen. ph., Plin., Amm. idr., soccos, quibus indutus esset (sc. Hippias), se sua manu confecisse Ci., soccus muliebris Suet.

2. occ. sók(us) = šólen komedijantov (igralcev v komediji), komedijski šólen: Amm. idr., Musaque … tragicis innixa cothurnis et tua cum socco Musa levis O.

3. meton. komedija, burka, gluma, komiški (komedijski) slog (stil): hunc socci cepere pedem (sc. iambum) grandesque cothurni H. risus socci (naspr. luctus cothurni) Cl., ad tragicos soccum transferre cothurnos Mart.

societās -ātis, f (socius)

1. združenost, skupnost, povezanost, deležnost, udeleženost, udeležba, sodelovanje, (z)družba, skupnost, zveza, (v negativnem pomenu) zarota: neque naturae (dat.) societas ulla cum somniis est Ci. nič skupnega, nulla societas nobis cum tyrannis Ci., numquamst fidelis cum potenti societas Ph., societatem cum aliquo habere, facere, inire, statuere, confirmare Ci., societatem dirimere Ci., labefactare societatem Ci. ep., seiungere se a societate Ci. odpovedati se zvezi; s subjektnim gen.: si hominum inter ipsos societatem coniunctionemque perspexeris Ci., ex infinita societate generis humani, quam conciliavit ipsa natura Ci.; z objektnim gen.: nullam societatem neque sceleris neque praemii cum aliquo coire Ci., nefarias cum multis scelerum pactiones societatesque conflare Ci., ad societatem periculorum accedere Ci. ep., venire in societatem laudum alicuius Ci. ep. biti deležen, aliquem in societatem suarum laudum recipere Ci. narediti (delati) koga deležnega, cives Romani sermonis et iuris societate iuncti sunt Ci. rimske državljane združuje (zedinja, druži) skupnost jezika in prava = rimske državljane družita skupni jezik in pravo, societas gravissimi facti Ci. zveza za tako preslavno dejanje, vitae Ci. družabno (skupno) življenje, societas gravitatis cum humanitate Ci., infida regni societas L., cum multi eius demigrationis peterent societatem N. da bi se smeli udeležiti, societate nominum quoque cum hominis miseriis Plin., societas facinoris Iust. (so)udeležba pri … , aliquem ad gaudii societatem vocare Fr. narediti (delati) koga deležnega veselja = skupaj s kom se veseliti.

2. occ.
a) formalna zveza, zaveza, zavezništvo, pakt med dvema državama ali vladarjema: societas et foedus C. vojaška in obrambna zveza, Athenienses cum Artaxerxe societatem habebant N., cum Lacedaemonii … in societate non manerent, quam cum Artaxerxe fecerant N. ki so jo (bili) sklenili, cum patre Ptolemaeo societas erat facta C., ceteri reges … societatem vostram (z vami) adpetiverunt S., habere magnam copiam societatis amicitiaeque coniungendae S., rata est cum aliquo pax societasque L., renuntiare societatem L.; z objektnim gen.: Carthaginiensium societas L. s Kartažani (Kartaginci), propter Romanorum (Atheniensium) societatem N. zaradi zveze (zavezništva) z Rimljani (z Atenci), rex Izates societatem Meherdatis palam induerat O. zvezo z Meherdatom, societatem belli facere L. vojaško (vojno) zavezo (zavezništvo), ad societatem belli impellere S.
b) (konkr. in abstr.) društvo, (z)družba, združenje, poseb. trgovska (trgovinska) (z)družba, trgovsko (trgovinsko) združenje, tudi družbena pogodba: qui societatem cum Naevio fecerit Ci., societatem gerere Ci. voditi (upravljati) trgovsko družbo, societatem coire, contrahere Dig., iudicium societatis Ci. sodna preiskava o nezvestobi proti trgovskemu družabniku (partnerju).
c) (konkr.) zveza, (z)družba, združenje, zadruga rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov (pūblicāni): Bithynica Ci. ep., nullum erat Italiae municipium … nulla Romae societas vectigalium, nullum collegium aut concilium Ci., si omnes societates venerunt Ci., maximarum societatum auctor (ustanovitelj, utemeljitelj) Ci., magister (ravnatelj, voditelj) societatis Ci., magnam (sc. pecuniam) societates eorum provinciarum … sibi numerare coēgerat C.