Franja

Kuh, die, (-, Kühe) krava; bei Elefanten usw.: samica; blöde/dumme Kuh! krava neumna!; heilige Kuh sveta krava; eine melkende Kuh figurativ dober vir denarja; stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor gledati kot tele nova vrata; davon [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag spoznati se na to kot krava na orglice/kot zajec na boben; das wird die Kuh nicht kosten to ne bo stalo celo premoženje

kuhan (-a, -o) gekocht; (gotov) gar, gekocht; mehko: [weichgekocht] weich gekocht; trdo: [hartgekocht] hart gekocht; Koch- (riba der Kochfisch, šunka der Kochschinken, klobasa die Kochwurst, meso das Kochfleisch)
kuhan krompir Brühkartoffeln, Salzkartoffeln množina
rdeč kot kuhan rak krebsrot, hochrot, puterrot
figurativno biti ( nekje ) kuhan in pečen ein und aus gehen

kuloár (-ja) m

1. knjiž. corridoio:
kot se govori po kuloarjih secondo voci di corridoio

2. alp. canalino, couloir

kumkvat samostalnik
1. botanika Fortunella japonica (drevo ali grm) ▸ japán kumkvat
2. (plod) ▸ kumkvat Kumkvat je pomaranča kitajskega izvora in ni večji kot debela oliva. ▸ A kumkvat kínai eredetű narancs, és alig nagyobb egy termetesebb olajbogyónál.

Kümmeltürke, der, figurativ tepec, norec; arbeiten wie ein Kümmeltürke delati kot norec

kúnec rabbit; arhaično coney

poskusni kúnec figurativno guinea pig
ploditi se kot kúnci to breed like rabbits
reja kúncev rabbit-breeding
kúncu podoben rabbity
kolibica za kúnce rabbit hutch

kùp (-a) m

1. mucchio; bica; pila:
kup drv catasta di legna
kup knjig pila di libri
gnojni kup letamaio
kup zemlje mucchio di terra
zložiti kaj na kupe mettere in mucchio, ammucchiare
imeti še kup opravkov avere ancora un mucchio di cose da sbrigare

2. na kup, na kupu:
nametati kaj na kup gettare in mucchio
še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi finora non c'è mai stata tanta gente insieme
pren. zaslužiti na kupe denarja guadagnare un sacco di soldi, guadagnare soldi a palate
držati se kot kup nesreče avere un'aria mogia mogia, starsene mogio, triste, abbattuto
grabiti na kup (kopičiti) ammucchiare un patrimonio
zgrmeti na kup crollare
lesti na kup essere fatiscente
denar mu kar leti na kup ha facili guadagni

3. pren. ekst. ammasso, barca, caterva, congerie, mondo; pog. buscherio:
imeti kup denarja avere una barca di soldi, un buscherio di quattrini
kup ruševin un ammasso di macerie
na kup a caterve
imeti kup skrbi avere un mondo di guai
kup ljudi un visibilio di gente
kup cunj cenciame
kup nesnage knjiž. colluvie
kup pozdravov knjiž. salutissimi

kurjač samostalnik
1. (o ogrevanju stavb) ▸ fűtő, kazánfűtő [kotla]
Več let se je preživljal kot kurjač centralne kurjave. ▸ Sok éven át a központi fűtés kazánfűtőjeként kereste a kenyerét.
Pred tem so imeli peč na drva, ki jo je bilo treba ročno upravljati. S tem so imeli veliko dela, saj so morali imeti zaposlenega kurjača, ki je prišel pozimi vsak dan zakurit peč. ▸ Előtte fatüzelésű kályhájuk volt, amelyet kézzel kellett megrakni. Rengeteg dolguk volt ezzel, mivel fűtőt kellett alkalmazniuk, aki télen minden nap eljött begyújtani a kályhát.

2. nekdaj (železniški delavec) ▸ mozdonyfűtő
Moj oče je bil kurjač parnih lokomotiv in živeli smo le z njegovo plačo. ▸ Apám gőzmozdony kazánfűtőjeként dolgozott, és csak az ő fizetéséből éltünk.

3. (o parnih strojih) ▸ kazánfűtő
Veliko Indijcev je služilo za kurjače na britanskih ladjah. ▸ Sok indiai szolgált kazánfűtőként brit hajókon.

kúrji (-a -e) adj. di, della gallina:
kurje jajce uovo di gallina
kurje meso (carne di) pollo
kurje perje piume di gallina
pren. biti kurje pameti avere il cervello di gallina
vleči se kot kurja čreva non finire più
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. kurja čreva, črevca centocchi (Stellaria media)
kurja polt pelle d'oca
med. kurja slepota emeralopia
šalj. kurji britof pancione, trippa
kurje oko callo
med. kurje prsi petto carenato
bot. kurja česen terzanella, anagallide, mordigallina (Anagallis arvensis)
kurja noga porcellana, portulaca (Portulaca orelacea)

kvalificírati to qualify (za for)

kvalificírati se to qualify (za for, kot as)

kvalitéta quality

po kvalitéti in quality
slaba kvalitéta bad quality
najboljše kvalitéte of the best quality
kvalitéta je važnejša kot kvantiteta quality matters more than quantity
(ki je) slabe kvalitéte low-grade
kvalitéta (kake) stvari se pokaže v rabi the proof of the pudding is in the eating

kvas moški spol (-a …) die Hefe, -hefe (pekovski Backhefe, pivski Bierhefe, suhi Trockenhefe)
vzhajati kot kvas aufgehen wie eine Dampfnudel

l, L f, m (črka) l:
l, L minuscola, maiuscola mali, veliki l
l come Livorno l kot Ljubljana (pri črkovanju)
profilo L tehn. L profil

L, l, po stari pisavi I, enajsta črka lat. abecede.

I. Kot kratica L.

1. = Lucius (rim. ime).

2. = lībra (rim. as); od tod IIS, iz česar je nastalo HS = duae librae semis, tj. sestertius, sestertium itd. (prim. S in sēstertius).

3. = līberī.

II. Kot številčno znamenje = 50.

lăbellum¹ -ī, n (demin. lăbrum) ustnička, ustničica: Pl., Lucr., Cat., Pers., Platoni cum … parvulo dormienti apes in labellis consedissent Ci., calamo trivisse labellum V. nežno ustnico, osculaque in gelidis pones suprema labellis Pr.; kot ljubkovalna beseda: meum labellum Pl.

labeō -ōnis, m (labea) človek z veliki ustnicami, šobast človek, šob(av)ec: Arn. — Soobl. labiō -ōnis, m (iz labia): Verr. ap. Char. — Kot nom. propr. Labeō -ōnis, m Lábeon (Šobec (Šoba), Štular (Štula)), priimek rodu Antistijev, Atinijev, Fabijev in Segulov: Plin. Poseb. znani so:

1. Q. Fabius Labeo Kvint Fabij Labeon, ki je kot pretor l. 189 osvobodil 4000 rim. ujetnikov na Kreti in osvojil likijsko mesto Telmés (Telmessos), konz. l. 183: L.

2. Q. Antistius Labeo Kvint Antistij Labeon, sloveč pravnik, prostodušen človek, Avgustov politični nasprotnik; Avgust ga je kljub temu zelo čislal: T., Suet.

3. Pomponius Labeo Pomponij Labeon, poveljnik v Meziji, sodobnik cesarja Tiberija: T.

4. Attius (Accius) Labeo Atij (Akcij) Labeon, ki je precej ozkosrčno polatinil Homerjeve pesnitve: Pers.

5. Cornelius Labeo Kornelij Labeon, lat. slovničar in starinoslovec, menda iz Avgustovega obdobja: Macr., Serv. Nekega sicer neznanega Labeona omenja: H. (Sat. 1, 3, 82).

lābor¹, lābī, lāpsus sum (prim. gr. ὀλιβρός spolzek, lat. lūbricus, stvnem. slīfan = nem. schliefen, schlüpfen smukniti, zmuzniti se) brez spotike, enakomerno, polagoma, lahno gibati se, od tod

1. zdrkniti, zdrsniti, (z)drčati, (z)drseti, (s)polze(va)ti, spustiti (spuščati) se navzdol ali navzgor, pasti (padati): quia continenter laberentur et fluerent omnia Ci. ker se vse giblje, involutae labuntur (cupae) C. se spustijo, demissum lapsi per funem V. spustivši se navzdol, lapsa cadunt folia V. se izmakne(jo) in pada(jo), lapsus ab arbore ramus O., stella de caelo lapsa V. padla, ki se je utrnila (= utrinek), stellas … videbis praecipitis caelo (po nebu, na nebu) labi V., sidera, quae vaga et mutabili ratione labuntur Ci. se lahno gibljejo (premikajo), signa videntur labier (= labi) adversum nimbos Lucr., sidera cuncta notat tacito labentia caelo (po nebu, na nebu) V., in Oceanum sidera lapsa cadunt Pr. padajo in zatonejo v Ocean (v morje), labi montibus (z gorá) Val. Fl., ex rupe Cu. s skale pasti, per gradus L. zvrniti se po stopnicah, in vanum manus lapsa Cu. je zamahnila, populus in diversa labitur Iust. se razkropi (razide, razhaja); (o kačah) lesti, plaziti se, viti se: anguis lapsus per aras V. ki se je spustila čez žrtvenike = plazeča se po žrtvenikih, perque sinus crebros et magna volumina labens O., pigraque labatur circa donaria serpens O., l. circum tempora, inter vestes et levia tempora O., non squamoso labuntur ventre cerastae Pr.; (o vodovju) teči, priteči (pritekati): sub magnā labentia flumina terrā V., diversis lapsi de partibus (po nekaterih rokopisih de fontibus) amnes O., l. e fontibus Cu., sub terras O., in caput (izvir) suum retro O., labuntur altis interim ripis (abl. qualitatis) aquae H., toda: sinistrā labitur ripā amnis H. teče (se preliva) čez levi breg, prius vasto labentur flumina ponto, quam … Pr., altissima quaeque flumina minimo sono labi Cu., cum labantur assidue flumina Sen. ph., vado labente V., T. če vodovje odteče; (o drugih tekočih stvareh) teči, priteči (pritekati), kaniti (kapljati): l. truncis cavis H. (o medu), quae … in proximum mare labuntur T. (o jantarju), pressus pavore sanguis tardius labebatur T., quid sit, quod guttatim faciat pluviam labi Arn.; (o solzah) (pri)teči, kaniti (kapljati), utrniti (utrinjati) se, pasti (padati): humor et in genas furtim labitur H., labitur ex oculis nunc quoque gutta meis O., lacrimae strictum labuntur in ensem O.; (o ladji) teči, pluti: labitur uncta vadis abies O.; (o plovečih) pluti: l. rate per aequora O., aquā Pr.; (o plavalcih) plavati: per aequora in magno mari, medio amne O.; (o letečih po zraku) (vz)leteti, (vz)plavati, splavati s česa, spustiti (spuščati) se s česa ali kam: voca Zephyros et labere pennis V., columba aëre lapsa quieto V., labere, Nympha, polo V. spusti se (splavaj) z neba, l. sub sidera V., pronum per aëra O., cum lenis aetheriis ad te modo laberer auris Val. Fl.; (o padajočih, umirajočih) pasti (padati), s česa zdrkniti, (z)drčati, zvaliti se (na tla), zvrniti (zvračati) se, zgruditi se: calor ossa reliquit; labitur V., labentis equo describit vulnera Parthi H., semianimem ali moribundum ex equo (s konja) labi L., multis labentibus ex equis aut desilientibus L., illa super terram (na zemljo, na tla) defecto poplite labens O., suffoso equo labitur T., sub onere labitur Petr. šibiti se (omagovati) pod bremenom, multi sine morte labuntur Petr.; od tod: laberis, Oebalide, primā fraudate iuventā O. = umiraš, ille oculis … solutis labitur Stat., labimur, i, Dorceu, miseram solare parentem Stat. = omedlevam, moči me zapuščajo; (o verigi, telesnih udih) ohlapno (mlahavo) viseti: lapsa catena Pr. nenapeta, tenuata de nexibus membra labuntur Ps.-Q.; poseb. o udih umirajočih oseb = pobesiti (pobešati) se, mlahavo viseti: caput labens et iam languentia colla levat Lucan., lapsae genae Sen. tr., mālae labentes Suet.; subst. n. pl.: firmamenta fluidorum ac labentium Sen. ph. oslabelih in ohlapnih stvari; (o oblačilih, orožju ipd.) pasti (padati), zdrkniti (zdrkavati): tergo velamina lapsa O., soluta ac velut labens undique toga Q., labentibus super corpus armis L., lapsasque lacertis sponte sua fama est nullo solvente catenas O.; (o zgradbah, skalah) nagniti (nagibati) se (k padcu), (z)rušiti se, sesesti (sesedati) se, posesti (posedati) se, udreti (udirati) se: labentes deorum aedes H., lapsuramque domum subeas O., lapso fundamento Cu., silex iam iam lapsura cadentique … adsimilis V.; (o očeh zaspanih, spečih oseb) skupaj (z)lesti, zatisniti (zatiskati) se, skleniti (sklepati) se, zaklopíti (zaklapljati) se: labentes ocelli, lapsi somno ocelli Pr.; poseb. o očeh umirajočih = medleti, stekleneti: labuntur frigida leto lumina V., labentes oculos condere (zatisniti, zatiskati) O., labentes oculi Q., Ps.-Q. — Pogosto pren.: ilico res foras labitur, liquitur Pl. denar mu steče iz hiše, se razblini, quia sunt (vitia) in lubrico incitataque semel proclivi labuntur Ci. spolzijo, labi per iter declive senectae O. polzeti; (o besedah, govoru) teči: brevitate et celeritate syllabarum labi putat verba proclivius Ci., oratio sedate placideque labitur Ci., (sermo eius) prosā incipit, versu labitur, pedestri oratione finitur Hier.; (o času) (po)teči, preteči, hiteti, miniti: labente die convivia quaerit V., tot iam labentibus annis V., labuntur anni fugaces H., assiduo labuntur tempora motu, non secus ac flumen O., labitur occulte fallitque volubilis aetas, ut celer admissis labitur amnis aquis O., cito pede labitur aetas O., tardo pede lapsa vetustas O.; (o življenjskem dihu, življenju) pojemati, giniti: Charicles … labi spiritum (Tiberio) nec ultra biduum duraturum T., Macroni firmavit labens anima T.

2. razlesti (razlezovati) se, širiti se, razširiti (razširjati) se, šiniti skozi kaj, prešiniti (prešinjati) kaj, vdreti (vdirati), prodreti (prodirati) v kaj: dolor lapsus ad ossa V., penitusque in viscera lapsum serpentis furiale malum (= venenum) V., frigus per artus labitur O., labique ut somnum sensit in artus O., l. in porticus T. (o ognju) preskočiti na stebrišča, zajeti stebrišča; occ.
a) = delabi s česa zdrkniti (zdrkavati), od česa odleteti (odleta(va)ti), mimo zdrkniti (zdrčati), mimo (vz)leteti: cum superiacta tela testudine laberentur T., ne adiectae voces laberentur atque errarent Ci. da se ne preslišijo; pren.: si viā lapsus est Sen. ph. če je zašel s prave poti, sed labor longius, ad propositum revertar Ci. (v govoru) predaleč zahajam od svoje zadeve; tako tudi: quin labebar longius nisi me retinuissem Ci., labi facultatibus Ulp. (Dig.) izgubiti svoje imetje, obubožati.
b) = elabi zdrkniti ven, izpasti: viscera lapsa O., Lucan., forte lapsa vox T. beseda, ki je slučajno ušla z jezika; (o osebah) izmakniti (izmikati) se, izmuzniti se čemu, iz česa uiti (uhajati): e manibus custodientium lapsus Cu., lapsum e custodia (drugi: elapsum custodiae) … pergere ad paternos exercitus … fingebant T.; pren.: ante … Ararim Parthus bibet … , quam nostro illius labatur pectore voltus V. prej … bo Part pil Arar kot mi iz srca izgine …

3. spodrkniti (spodrkovati), spotakniti (spotikati) se: agaso pede lapsus H., homini nequam lapso et ut allevaretur roganti: „Tollat te“, inquit, „qui novit“ Q.; od tod metaf.
a) (z)motiti se, lahkomiseln, objesten biti, grešiti, pregrešiti se: labi autem errare, nescire, decipi et malum et turpe ducimus Ci., errore communi lapsus est Ci., l. per errorem Ci. ep. ali errore Icti., propter imprudentiam Ci. ali imprudentiā L. imprudentiā in aliqua re Ci. ali l. imperitiā Icti., l. ambitione, casu, consilio, opinione, in officio Ci., numquam labēre, si te audies Ci. ep., in quo verbo lapsa consuetudo deflexit de via Ci., l. furore L., hac spe lapsus C., prevaran v tem upanju, verbo lapsus in ullo O. sem izustil kako nepremišljeno besedo, l. verbo Plin. iun., pravo favore labi mortales solent Ph., labi memoriā Sen. ph. spomin (komu) odpove, napačno se spomniti, (z)motiti se v svojem pomnjenju, mente lapsi Cels., Suet. blazn(ež)i, a vera ratione lapsi videntur Lucr. da so zašli …
b) nagniti (nagibati) se h komu, k čemu, skoraj pritegniti (pritezati, pritegovati) komu: labor eo, ut assentiar Epicuro Ci. nagibam se k temu, da bi pritrdil Epikurovemu nazoru, nekaj vabljivega vidim v Epikurovem naziranju, labi ad illos, qui … Ci.
c) (v kako stanje) priti (prihajati), zaiti (zahajati), zabloditi, zabresti, zagaziti v kaj: veremini, ne labar ad opinionem Ci. da zabredem v blodnjo, da zablodim, civitatum mores lapsi ad mollitiem Ci., labier (star. = labi) in vitium H., l. in errorem emendabilem L., omnia in externum morem lapsa sunt Cu., l. in gaudia Val. Fl., in adulationem T., in luxuriam, in segnitiam Iust., in somnum, in soporem Petr. zaspati.
d) nagniti (nagibati) se k padcu, polomu, propasti (propadati), (z)rušiti se, izginiti (izginjati), (iz)giniti, preminiti (preminevati): cum labentem et prope cadentem rem publicam fulcire cuperetis Ci., ferre praesidium labenti et inclinatae paene rei publicae Ci., equitem Romanum … experientiā patrimonii amplificandi labentem excepit, fulsit … Ci., labente iam re L., eo citius lapsa res est L. (o ugledu decemvirov), labente deinde paulatim disciplinā L., deinde ut magis magisque lapsi sint (sc. mores) L., lapsa fides O., vidi ego labentes acies Pr. umikajoče se bojne vrste, genus lapsum, lapsis rebus V., miserere domus labentis V., labens regia Iust.; subst. lāpsus -ī, m = nesrečnik, nesrečnež: qui sero lapsum revocatis amici Pr., regia, crede mihi, res est succurrere lapsis O.

Opomba: Pt. labundus 3 (okrepljen labens) valeč se, deroč: unda sub undis labunda Acc. ap. Non.

labōrō -āre -āvī -ātum (labor2)

I.

1. obtežen, nadlegovan, mučen, trapljen biti: nec iam sustinent onus (nivis) silvae laborantes H. upognjeni (= pod težo snega ječeči) gozdovi, aquilonibus querceta Gargani laborant H. se upogibajo ob pihanju severnih vetrov ali (act.) severnik upogiba hrastine (hrast(ov)je).

2. metaf. v zadrego priti (prihajati), v zadregi (stiski, sili, nuji, nevarnosti) biti (zlasti o bojevnikih), ne moči si pomagati: laborat, crebro commutat status Pl., cum luna laborat Ci. „kadar je v stiski“ = kadar mrkne, ubi cantatis Luna laborat equis O., nec cur fraternis Luna laboret equis Pr., cum luna laborare non creditur Plin., non laboraremus Ci. ne bi nam kazalo tako slabo, si qua in parte nostri laborare aut gravius premi videbantur, eo signa inferri … iubebat C., quos laborantes conspexerat, his subsidia submittebat C., veritus, ne legatus … laborantibus suis auxilio foret S., aciem laborare vidit L.; brezos.: maxime ad superiores munitiones laborabatur C. so bili v stiski, laboratur vehementer Ci. zelo so v skrbeh, triremes adeo graviter … conflixerunt, ut … ex concursu laborarent C. da so bile poškodovane, laborantem ratem deserere V. ogroženo, ki je v nevarnosti; od tod od bolezni mučen biti, bolan biti, bolehati, trpeti: laborare morbo Ci. bolehati, horum morborum aliquo Ci. katero od teh bolezni imeti, ex pedibus Ci. ali podagrā Mart. imeti v nogah protin, bolehati za protinom, ex renibus, ex intestinis Ci. na ledvicah, na črevesju bolan biti, koga boleti ledvice, črevesje, bolehati za ledvično, za črevesno boleznijo, e dolore Ter. ali utero H., O. v porodnih bolečinah biti, cruditate, torminibus Plin.; brezos.: cum (Marius) aestu magno ducebat agmen, laborabat Ci., significant enim tuae litterae te prorsus laborare Ci. ep., cum sine febri laborassem Ci. ep., quod vehementer eius artus laborarent Ci.; o rastlinskih boleznih: oleis laborantibus circum radices amurcam … infundere Col.; pren. na druge nadloge = bolehati za čim = v stiski biti, trpeti zaradi (zastran) česa, (pre)trpeti kaj: laboro re, a (ex) re lahko slovenimo tudi s stiska (pesti, muči) me kaj: l. a (zaradi) re frumentaria C., ex aere alieno C. ali aere alieno Suet. v dolgove zakopan biti, v dolgovih tičati, dolgove imeti nakopane, dolgovati, annonā, magnitudine sua L., avaritia et luxuria laborat civitas L. boleha (hira) za lakomnostjo … , l. ab avaritia aut misera ambitione Ci., vestrum nemo est quin intellegat populum Romanum … hoc tempore domestica crudelitate laborare Ci. da boleha za … krutostjo, l. ex invidia Ci. zavist(nost) pesti koga, non externis hostibus magis quam domesticis l. Ci. ep., odio apud hostes contemptu apud socios l. L. zoprn (mrzek) biti sovražnikom, zaničevan biti od … , l. alienis malis Ci. ep., de (zaradi) existimatione alicuius Ci., in re familiari (zaradi imovinskega stanja) Ci., ventis V. ali contrario vento Lact., frigore Col., a frigore Plin., fame Plin.; o ljubezenski muki (kot bolezni): dices laborantes in uno Penelopen vitreamque Circen H. ki se mučita za enega = sta zaljubljeni v enega, gorita za enega, ah miser, quanta laborabas Charybdi … ! H. s kako Haribdo si se moral boriti; brezos.: laboratum est pestilentiā, siccitate eo anno laboratum est L., nec ullo terrae motu laboratum (esse) adnotatum est Plin.; o dejanjih in pri abstr. pojmih = neuspešen biti, ne imeti uspeha, ponesrečiti se, težave delati, (s)kaziti se, (s)krhati se: digitorum … porrectio … nullo in motu laborat Ci. ni neuspešna pri nobenem gibu = se posreči pri vsakem gibu, veritatem laborare nimis saepe aiunt, exstingui numquam L., laborat carmen in fine Petr., vocalium concursu hiat … et quasi laborat oratio Q. —

II.

1. (telesno ali duševno) delati, truditi se, upirati se, prtiti se: ibi multo plurimum sese familiarium laboravisse Pl., istos rastros interea tamen appone: ne labora Ter., quam diu intellegebant sese sibi et populo Romano, non Verri … serere, impendere, laborare Ci., quid enim ego laboravi aut quid egi Ci., aliquem laborare cogere S. navaditi koga prenašati težave, sudet multum frustraque laboret ausus idem H., sunt qui … imitentur iumenta onere et iugo laborantia Q.; z natančneje določenim pojmom dejavnosti (v raznih zvezah in skladih) = delati pri čem, gledati na kaj, prizadevati si za kaj, paziti na kaj, misliti na kaj, stremeti za čim, (po)truditi se za kaj, ukvarjati se s čim, brigati se, skrbeti (v skrbeh biti), (z)meniti se, zanimati se za kaj, koga kaj skrbeti: sic … existimes non minus me de illius re laborare quam ipsum de sua Ci. ep., quasi de verbo, non de re laboretur Ci. kakor da bi šlo za besedo, ne pa za dejansko stvar, in enodandis autem nominibus, quod miserandum sit, laboratis Ci. ukvarjate se z izvajanjem besed (z etimologijo), in eo tamen, cui naturam obstare viderit, laborabit Q., adeo in quae laboramus sola crevimus, divitias luxuriamque L., quae (apes) more parentum rura colunt operique favent in spemque laborant O., l. in famam Sen. ph., in hoc malum a quibusdam laboratur Q., libentissime praedicabo Cn. Pompeium … praecipue pro salute mea laborasse Ci., l. circa memoriam et pronuntiationem Q.; z objektnim acc.: quo etiam magis laboro idem, quod tu Ci. ep., Tironi prospicit, de se nihil laborat Ci.; z dat.: dies noctesque bonae menti l. Sen. ph. prizadevati si za pravo mišljenje o življenju; occ. l. alicui = služiti komu: nigro forte Iovi, cui tertia regna laborant Sil.; s finalnimi stavki: non decrevi solum, sed etiam, ut vos decerneretis, laboravi Ci., animo laborabat, ut reliquas civitates adiungeret C., quod tam cupide laborasset, ut praeter ceteros Iustus appellaretur N., neque, te ut miretur turba, labores H., sponsio illa ne fieret, laborasti Ci., non minus se id contendere et laborare, ne ea, quae dixissent, enuntiarentur C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quorsum recidat responsum, non magno opere laboro Ci., cuius manu sit percussus, non laboro Ci. za to se ne menim, to mi je vseeno; non ali nequidem laborare z inf.: si sociis fidelissimis prospicere non laboratis Ci., id illi … usque eo despexerunt, ut ne quaerere quidem de tanta re laborarint N.; pesn. in poklas. tudi laborare z inf.: hunc atque hunc superare laboret H., quem perspexisse laborant (novisse cupiunt) H., quis cenantibus una … pulchre fuerit tibi, nosse laboro H. rad bi vedel, quae (arma) nunc quoque ferre laboro O., amarique ab eo laboravi, etsi non erat laborandum Plin. iun., laborabat invidiam … demere Iust.; z ACI: non laboro, inquit, hoc loco discessisse Merulam Varr., quod ne nunc quidem fieri laborabo Sen. ph.

2. pesn. trans. = conficere (s trudom) izdel(ov)ati, narediti (napravljati), pripraviti (pripravljati), prirediti (prirejati): quale (nardum) non perfectius meae laboravit manus H., vestes arte laboratae V. (po drugih auro laboratae z zlatom pretkana (izvezena) oblačila), dona laborata Cereris V. kruh, predelan Cererin dar, v kruh predelano žito, noctibus hibernis castrensia pensa laboro Pr., antrum … arte laboratum nulla O., haec … praeter Herculi et Perseo laborata Plin., laboratam … dierum ac noctium studio actionem aqua deficit Q., plena laboratis scrinia libris Mart., frumenta ceterosque fructus … laborant T. žito in druge sadove sejejo … — Od tod adj. pt. pf. labōrātus 3
a) s trudom izvršen, utrudljiv, trudapoln: custodia laboratior Ter.
b) nujen, težaven: aevum Val. Fl., vita Stat.

lāc (starejše lacte ali lact, gl. opombo spodaj), gen. lactis, n (prim. gr. γάλα, gen. γάλακτος in [pri Hom.] γλάγος mleko)

1. mleko: lac equinum Varr., leaenae O., asininum Cels., bubulum, vaccinum Plin., novum V. ali recens O. (o)presno mleko, sveže mleko, mleko izpod krave, coactum O. ali concretum kislo, skrknjeno ali usedeno mleko, pressum V. ali coagula passum O. usirjeno (sesirjeno) mleko, sir, niveum O., alienum Gell. mleko druge ženske, lacte atque pecore vivere C., lacte, caseo, carne vesci Ci., ut paene cum lacte nutricis errorem suxisse videamur Ci., lac dare O. dojiti, flumina iam lactis, iam flumina nectaris ibant O., a lacte cunisque Q. od mladih nog, od zibeli; kot daritev: Silvanum lacte piabant H.; preg.: lac gallinaceum Petr., Plin. „kurje mleko“ = čudna, redka stvar (prim. slov. reklo: „po ptičje mleko poslati“, „vse ima, le ptičjega mleka ne“), neque lac lacti(s) magis est simile quam ille ego similest mei Pl. (prim. Pl. Menaechmi 5, 9, 30; Miles glor. 2, 2, 85); o ljubki sladkosti: in melle sunt linguae sitae vestrae atque orationes lacteque Pl., satiari velut quodam iucundioris disciplinae lacte Q.; pesn. meton. mlečna (mlečnobela) barva: cetera lactis erant O.

2. metaf. rastlinski ali mlečni sok, mleček: Cels., Plin., quarum (herbarum) de lacte soporem Nox legit O., nigri (črnega = hudega) cum lacte veneni V.

Opomba: Nom. lacte: Enn. et Caecil. ap. Non., Ca. et Varr. ap. Char., Ca., Pl., Petr., Plin., Ap.; acc. m. lactem Petr., Ap., Gell.; lactem ali (inačica) lacte: Cael., It. Nom. lact: Varr. ap. Non., Aus., M.

Lacaena -ae, f (Λάκαινα) Lakónka, Lakedajmónka, Spartánka (Špartánka): Val. Fl. (o Klitajmnestri), Mart. (o Ledi), qualis tandem Lacaena? Ci., Tyndaridis facies invisa Lacaenae V. (o Heleni), Helene Lacaena H., maturet (venire) in comptum Lacaenae more comami religata nodum H.; kot adj. = lakonska: apud Lacaenas virgines Poeta ap. Ci., virginibus bacchata Lacaenis Taygeta V., canes Lac. Cl.