Franja

vice [vis] masculin pregreha, pokvarjenost, razuzdanost; napaka, hiba; razvada; familier sprememba okusa, paradoksna izbira

avoir tous les vices imeti vse napake
croupir dans le vice propadati v razuzdanosti
vice de construction gradbena napaka
vice d'emballage pomanjkljiva embalaža
vice de forme (juridique) formalna napaka
vivre dans le vice živeti v razuzdanosti

víd eyesight; sight; sense of sight; visual faculty (ali power)

iz vída out of sight
v vídu within sight
oster víd keen sight
medel, moten víd dim sight, dull sight
slab (dober) víd bad (good) sight
izguba vída loss of sight
imeti v vídu to have in view
izgubiti víd (oslepiti) to lose one's sight
izgubiti iz vída koga to lose sight of someone, to lose track of someone
izginiti iz vída to vanish from sight

víd vista f ; sentido m de la vista; potencía f visual, facultad f visual

imeti dober vid tener buena vista
izgubiti vid perder la vista
ostriti vid aguzar la vista

vida ženski spol življenje, življenjska doba, življenjski potek, življenjepis; življenjska sila

vida del campo, vida campestre, vida rústica življenje na deželi
vida deportiva športno življenje
vida nómada nomadsko življenje
vida de perro pasje ž.
vida privada zasebno ž.
vida regalada, buena (ali gran) vida razkošno ž.
mujer de (la) vida deklina
objeto (problema) de la vida življenjski cilj (problem)
peligro de (la) vida življenjska nevarnost
¡la bolsa o la vida! denar ali življenje!
buscar(se) la vida skrbeti za svoje preživljanje
dar mala vida (a) slabo s kom ravnati
dar (ali poner, sacrificar) la vida por žrtvovati svoje življenje za
darse buena vida dobro živeti
no dar señales de vida nobenega znaka življenja ne dati od sebe
dejar con vida pustiti pri življenju
escapar la (ali con) vida zdravo kožo odnesti
estar con vida biti pri življenju
ganar(se) la vida služiti si kruh
pasar la vida a tragos životariti
pasar a mejor vida umreti
quedar con vida ostati pri življenju
ser de vida imeti še možnost rešitve (bolnik)
ser de la vida vdati se prostituciji
tener la vida en un hilo (fig) ležati v zadnjih izdihljajih
tener siete vidas (como los gatos) (fig) imeti žilavo življenje (kot mačke)
no tener vida (fig) biti življenja nezmožen; biti brez temperamenta
vender (bien) cara la vida drago prodati svoje življenje
volver a la vida koga vrniti v življenje; spet k sebi priti
a vida o muerte na življenje in smrt
con vida pri življenju
de por vida za življenjsko dobo, vse življenje
entre la vida y muerte v življenjski nevarnosti
¡por vida! za božjo voljo!
¡por vida mía! kakor gotovo živim!
optimista de por vida nepoboljšljiv optimist

vide [vid] adjectif prazen; nezaseden; votel; nepomemben, nevažen; puhel; masculin praznina, praznota, vrzel; ničevost; prost trenutek

espace masculin vide nezazidan prostor
vide de sens brez smisla
lampe féminin à vide vakuumske cevi
à vide prazen, brez učinka
marche féminin à vide prazen tek
avoir l'esprit vide na nič ne misliti, za nič se ne zanimati
avoir un vide dans l'emploi du temps imeti prost čas (luknjo, okno) v svojem urniku
s'en aller les mains vides oditi praznih rok
faire le vide autour du soi odganjati, odbijati ljudi od sebe
passer une journée vide prebiti dan v brezdelju, v dolgočasju
prêcher dans le vide pridigati gluhim ušesom

vídez appearance; likeness; outward form

na vídez apparently, seemingly
po vsem vídezu to (ali by) all appearances, as far as appearances go
(le) na vídez for the sake of appearances, for appearance's sake
imeti vídez to seem to be, to have the air of
dajati si vídez to pretend to be, to pass for, to assume an a pearance
ohraniti vídez (normalnosti, uglednosti) to save appearances, to keep up appearances
biti lepega vídeza to make a fine sight
soditi po vídezu to judge by appearances
le na vídez je zdrav he merely seems healthy
proti vsemu vídezu, v nasprotju z vídezom contrary to all appearances, to all likelihood
vídez vara all is not gold that glitters, beauty is but skin deep
vídez (dostikrat) vara appearances pl are (often) deceptive

viento moški spol veter; pomorstvo smer vožnje; nadutost, domišljavost; govorica, glas

viento de tormenta viharen veter
cosas de viento (fig) nerabne stvari
instrumentos de viento pihala
como el viento kot veter hitro
el viento va cargando (ali se va afirmando) veter postaja vse močnejši
el viento corre (ali sopla) veter piha
hace viento vetrovno je
correr tras el viento (fig) zidati gradove v oblake
echarse (ali aflojarse, cesar) el viento (fig) popustiti (veter)
es mero viento (fig) to ne pomeni nič
ir viento en popa (fig) imeti srečo
largarse con viento fresco zbežati, popihati jo
tener viento imeti dober nos ali voh (pes)
tomar viento popihati jo
quien siembra vientos, recoge tempestades kdor seje veter, žanje vihar
a los cuatro vientos na vse strani
corren malos vientos (fig) čas ni ugoden
moverse a todos vientos (fig) nestanoviten biti
tomar vientos (Am) sapo zajeti

view¹ [vju:] samostalnik
videnje, gledanje; pogled, razgled, pregled; prizor
pravno ogled; vidik, ozir, stališče, mnenje, mišljenje, naziranje, nazor, sodba (on, of o)
namera, namen, nakana, smoter; načrt; upanje
fotografija posnetek, slika

in view of z ozirom na, gledé; pogovorno z namenom
in my view po mojem mnenju
on view razstavljen (za ogled), na ogled(u), na razstavi
on nearer view pri (p)ogledu bolj od blizu
with a view to (ali of) z namenom (da), nameravajoč, računajoč na; imajoč pred očmi, v načrtu
to the view odprto, odkrito, javno
in full view of prav pred očmi (koga)
view of life življenjski nazor
view of the mountains pogled na planine
aerial view slika iz letala (iz zraka)
bird's-eye view ptičja perspektiva
front view pogled spredaj
my end in view (is...) cilj, ki ga imam pred očmi, (je...)
no view of success nobenega upanja za uspeh
plain to the view dobro, jasno viden
point of view vidik, stališče, gledišče
private view zaseben ogled slik pred otvoritvijo za javnost
he did that with a view to promotion to je naredil, da bi napredoval
to fall in with (to meet) s.o.'s views strinjati se z namerami (željami) kake osebe
to form a view on s.th. ustvariti si mnenje o čem
to give a general view of s.th. dati splošen pregled o čem
I have other views for the winter imam druge načrte za zimo
to go out of view izgubiti se iz vida
I got a good view of the volcano dobro sem videl vulkan
to have in view imeti pred očmi (v načrtu, v vidu); imeti na umu, nameravati
I have it in view to nameravam
my window has a fine view of the street z mojega okna je lep pogled na ulico
to hold (to take, to keep) a view of s.th. imeti (svoje) mnenje o čem
to keep in view ne odvrniti oči (od), ne izgubiti izpred oči
to hold different views imeti različne poglede (naziranja)
to lose view of s.th. izgubiti kaj iz vida
this will meet my views to bo služilo mojemu namenu
to sell views of Paris prodajati razglednice, slike itd. Pariza
to take short views figurativno ne biti dalekoviden

vínar denier moški spol , liard moški spol , sou moški spol , centime moški spol

to ni niti vinarja vredno cela ne vaut pas un sou (ali centime, liard)
niti vinarja ne imeti n'avoir pas le (ali un) sou (ali un liard, un sou vaillant, popularno un rond, un radis), n'avoir ni sou ni maille
plačati do zadnjega vinarja payer jusqu'au dernier sou (ali centime), payer ric-à-rac, payer rubis sur l'ongle

vīn-dēmia -ae, f (iz *vīno-dēmia; vīnum in dēmere : quod vinum de viti demant Varr.)

1. vinska trgatev, pobiranje grozdja, bratev, „bendima“: Varr., Plin., Suet., Ulp. (Dig.) idr., vindemiae sunt in manibus Plin. opraviti imam s trgatvijo, vindemiam facere Col. (grozdje) trgati, brati, vindemias ducere atque agitare Arn. imeti (opravljati) in obhajati trgatev.

2. meton.
a) grozdni (vinski) pridelek, grozdna (vinska) letina, trtni obròd (obródek), grozdje, vino: vindemiam videt in cella Verr., arboribus pendet vindemia V., in apricis coquitur vindemia saxis V., vindemias colligere, vendere vindemias negotiatoribus Plin. iun.
b) mest (mošt), „tolkec“, „tolkovec“: spumat plenis vindemia labris V.
c) čas trgatve, čas ob trgatvi: M. Aurelius ap. Fr.

3. metaf. pobiranje (spravljanje) podobnih pridelkov: olearum, turris Plin., mellis Col., Plin.; pren.: vindemia parricidarum Tert. prijetje in kaznovanje.

violent, e [-lɑ̃, t] adjectif silovit, silen; nasilen, brutalen, besen; zelo močan, pretiran, čezmeren

homme masculin violent brutalen človek
mort féminin violente nasilna smrt
tempête féminin violente silovita, besna nevihta (neurje)
avoir de violents accès de fièvre imeti hude napade mrzlice; masculin nasilnež, brutalnež, jeznoritež

vipera f

1. zool. gad (Vipera); kača:
vipera acquaiola (natrice) belouška (Natrix natrix)
vipera comune laški, rilčasti gad (Vipera aspis)
vipera dal corno modras (Vipera ammodytes)
vipera cornuta, della sabbia (ceraste) lefa, rogata kača (Aspis cerastes)
vipera del deserto puhnica (Bitis arietans)
vipera della morte (acantofide) smrtna kača (Acantophis antarcticus)
vipera soffiante kasava (Bitis lachesis)

2. pren. kača:
avere una lingua di vipera imeti strupen jezik
essere una vipera biti strupen kot kača

3. navt. vrsta čolna na vesla (v beneški laguni)

vīpera -ae, f (etim. nezadostno pojasnjena beseda; po eni razlagi naj bi nastala iz *vīvi-pera, *vīvo-para (vīvus in parĕre) = „žive mladiče rodeča“, po drugi iz indoev. kor. *u̯ei-p- (*u̯ei-bh-), razširjenega iz kor *u̯ei-; viti, vīpera torej „vijoča se“; prim. lat. vibrāre, got. biwaibjan ovi(ja)ti)

1. gad: terrestrium eadem (sc. vipera) sola intra se parit ova … tertia die intra uterum catulos excludit, dein singulis diebus singulos parit Plin.; preg.: in sinu atque in deliciis viperam illam venenatam ac pestiferam habere Ci., viperam sub ala nutricare Petr. imeti kačo v nedrju, rediti kačo pod pazduho, rediti kačo na prsih = rediti koga sebi v pogubo; kot psovka: gad!, kača!: Fl., Iuv.

2. nasploh kača: V., H., O., Pr.

virtud ženski spol čednost, vrlina; (zdravilna) moč; sposobnost; notranja moč; pravičnost

hacer de necesidad virtud (fig) iz sile delati vrlino
tener virtud imeti učinek, učinkovati, delovati
en virtud de po, zaradi, na osnovi
en virtud de lo cual zaradi tega
varilla de virtudes čarodejna paličica, bajalica

visée [vize] féminin merjenje na (kaj); pluriel namera, cilj, ambicija

visées ambitieuses častihlepni cilji
avoir de hautes visées imeti visoke cilje, figuré visoko letati
avoir des visées sur quelqu'un, quelque chose imeti načrte s kom, čim; hoteti se polastiti koga, česa
faire une bonne visée dobro (na)meriti

vision [vizjɔ̃] féminin vid(enje); vizija, privid

trouble masculin de la vision motnja v vidu
avoir des vision s imeti privide, halucinacije
la vision de ce film m'a donné mal à la tête ogled tega filma mi je povzročil glavobol
vision de l'avenir, de la mort vizija prihodnosti, smrti

visione f

1. videnje

2. gledanje, ogled:
prima visione film premiera, premiersko predvajanje (filma)
seconda visione drugo predvajanje
prendere visione di qcs. ogledati si kaj, pregledati kaj

3. ekst. pogled, nazor; slika, predstava:
avere una visione errata, esatta della realtà imeti napačno, točno predstavo o stvarnosti

4. ekst. pogled, prizor:
una visione commovente, orribile ganljiv, grozljiv prizor

5. relig. videnje; prikazovanje

6. ekst. vizija

7. ekst. privid; prikazen

visók alto; elevado ; fig sublime ; (visoke postave) de gran estatura (ali talla) ; muy alto

biti 100 m visok tener mil metros de altura
visoki čevlji botas f pl, (z visoko peto) zapatos m pl de tacón alto
visoki C (glas) do m de pecho
visoka cena precio m elevado (ali alto)
visoka družba alta sociedad f
visok igra juego m alto
visoki komisar Alto Comisario m
Visoka Porta (hist) la Sublime Puerta
visoka starost edad f avanzada
visok uradnik alto funcionario m
visoka živina (fig) fam pez m muy gordo
imeti visoko mnenje o tener un alto concepto de

visòk -ôka, -o high; (postava, rast) tall; (cena) high, dear; steep, stiff; (dvignjen) raised, elevated; (vzvišen) lofty

visòk, -ôka, -oa cena stiff price
visòk, -ôka, -oa družba high society
visòk, -ôka, -o čin high rank
visòk, -ôka, -oa globa heavy fine
visòk, -ôka, -oa igra playing for high stakes
visòk, -ôka, -oa kazen heavy penalty, severe punishment
prepovedano pod visòk, -ôka, -oo kaznijo prohibited under a heavy (ali a severe) penalty
visòk, -ôka, -oa politika high politics
visòk, -ôka, -oo poletje high summer
visòk, -ôka, -oa sezona high season
visòk, -ôka, -oega rodu high-born, of high birth
visòk, -ôka, -oa starost ripe old age
doživeti visòk, -ôka, -oo starost to live to a ripe old age
na visòk, -ôka, -oem severu in the far North
visòk, -ôka, -o krvni pritisk high blood pressure
področje visòk, -ôka, -oega pritiska high-pressure area
visòk, -ôka, -oa šola college
visòk, -ôka, -oa »živina« pogovorno big shot, big noise, big gun
visòk, -ôka, -oega stanú of high standing
imeti visòk, -ôka, -oo mnenje o to have a high opinion of, to think highly of (someone)
dobivati visòk, -ôka, -oe mezde, plače to get high wages
zavzemati visòk, -ôka, -oo mesto (položaj) to occupy a high position
on je visòk, -ôka, -oa »živina« (figurativno) he's a big noise

vitium -iī, n (etim. nezadovoljivo pojasnjena beseda)

1. pomanjkljivost, hiba, napaka, okvara, kvar, škoda: Icti. idr., corporis Pl., O., in corpore est morbus, est aegrotatio, est vitium Ci., si nihil est in parietibus aut in tecto vitii Ci., vitium parietis O., munitionis C. napaka = vrzel, vitium facere Ci., Auct. b. Hisp. poškodovati se, vitium fructu cinctum Plin. kar je nekoristno = peška; pesn.: vitio moriens sitit aëris herba V. zaradi slabega zraka, illis omne per ignem excoquitur vitium V.; occ.
a) (kot medic. t.t.) napaka, okvara, hiba, bolezen, obolelost: ani, intestinorum Cels., nervine id vitium an cutis sit Cels., vitia per totum corpus orientia Cels.; kot vzrok bolezni: ex aliquo vitio quasi parva fistula aperitur Cels., sive tempestatum vitio sive corporis Cels. nezdravost.
b) napačen dodatek, (neprava) primes v plemenitih kovinah: in aurum vitii aliquid addere Ulp. (Dig.) ponarejati zlato; pesn.: omne purgat edax ignis vitiumque metallis excoquit O. žlindro (trosko).

2. metaf.
a) napaka, spodrsljaj, hiba, nepopolnost, pogrešek, pregrešek, prekršek, prestopek, zmota, zabloda, zločin, hudodelstvo: Ter. idr., vitia in dicente acutius quam recta videre Ci., non iudicum sententia, sed legis vitium corrigebatur Ci., emendare vitia ineuntis adulescentiae N., vitiis obrutus N. v hudodelstva, victi vitio adversariorum N., vitia hostium T. zgreški, vitium ingenii, mentis, orationis, sermonis Q., vitia in sermone Corn., vitium castrorum C. napačna gradnja (postavitev); vitium est z inf.: an vitium nullum est non parere rationi? Ci.; occ. storjena napaka = prekršek, krivda: vitio vini et amoris feci Pl., quamvis quis fortunae vitio, non suo decoxisset Ci. po nesreči, ne po svoji krivdi (ne da bi bil sam kriv), quotiens vel culpa ducis vel tribuni vitis in exercitu esset offensum C., vitium alicui dicere Kom. ogovarjati koga, vitio ducere Ter. šteti v (za, kot) napako, vitio dare alicui aliquid Ter. komu kaj šteti v (za, kot) napako (krivdo), tu summam laudem Roscio vitio dedisti Ci., alicui aliquid vitio et culpae dare Ci.; alicui vitio dare s si ali quod: Ci. idr., alicui vitio vertere, quod … Ci. ep. komu kaj vzeti (jemati) za zlo, šteti v zlo, obrniti na (v) hudo, in vitio esse Ci. biti kriv; o stvareh = imeti hibo (hibe), imeti napako (napake), biti napačen, biti vreden graje; hoc est in vitio z inf.: Ci.
b) (kot t.t. avgurskega jezika) napaka (v obliki), napačna oblika pri avspicijah, napačna izvedba, neugodno znamenje: vitium in auspiciis Ci., novum intervenit vitium Ter., id igitur obvenit vitium Ci., neque augures divinare Romae sedentes potuisse, quid in castris consuli vitii obvenisset L., quod comitia prohibere solet, ne id quidem mihi vitium facit Ca. ap. Fest. ali comitiorum solum vitium est fulmen Ci. ovira; abl. adv. vitiō napačno, proti avspicijam, v neskladju z avspicijami: cum tabernaculum vitio captum esset Ci., Scipio et Figulus, quod tum augures iudicassent eos vitio creatos esse, magistratu se abdicaverunt Ci., censores alii vitio creati non gesserunt magistratum L., vitio diem dictam esse augures … decreverunt L., vitio navigare Ci.
c) nravna napaka, hiba, pregreha, greh, zlost, zlobnost, zloba, hudobnost, hudobija, pokvarjenost (naspr. virtus): Ter. idr., nullum ob totius vitae non dicam vitium, sed erratum Ci., legibus et praemia proposita sunt virtutibus et supplicia vitiis Ci., excellens vitiis et virtutibus N., ne eam (sc. senectutem) vitiis videar vindicare Ci., vitium ventris et gutturis Ci., saltare in vitiis poni N., virtus est vitium fugere H.; occ. (o)skrumba, (o)skrunitev, posilstvo, onečastitev, onečaščenje ženske: addere ali afferre vitium pudicitiae alicuius Pl. ali vitium offere virgini Ter. ali vitium afferre Gell. (o)skruniti, posiliti (žensko, devico), per vim offerre vitium Ter. (o)skruniti, posiliti (žensko).

Opomba: Gen. pl. vitiûm: Tit. ap. Non.