Franja

manovēlla f

1. ročica; vzvod:
è stato dato il primo giro di manovella film pren. padla je prva klapa, začelo se je snemanje filma

2. strojn. kolenasta gred

manquant, e [mɑ̃kɑ̃, t] adjectif manjkajoč; masculin manjkajoč kos; manko

les manquants odsotne osebe; predmeti, ki manjkajo
pièces féminin pluriel manquantes d'un service manjkajoči kosi (deli) servisa

manqué, e [mɑ̃ke] adjectif zgrešen; neuspel, ponesrečen

livre masculin manqué slaba knjiga
décollage masculin, départ masculin manqué neuspel vzlet, start
vous êtes un cuisinier manqué vi bi morali biti kuhar (tako dobro znate kuhati)
vie féminin manquée zgrešeno življenje
(familier) garçon masculin manqué zgrešen fant (se reče o dekletu, ki ima fantovske navade, okuse)

mansardé, e [-rde] adjectif podstrešen

chambre féminin mansardée podstrešna soba

mānsiō -ōnis, f (manēre)

1. ostajanje, postanek, zadrževanje, zamuda, pomuda (naspr. decessio, discessus, excessus): Ter., discessus Arpinum, mansio Formiis Ci. ep., et excessus e vitā et in vitā mansio Ci.

2. meton. prenoč(eval)išče, zatočišče, stan(išče), postaja(lišče) (= gr. σταϑμός) in ker so šteli dneve hoda po prenočiščih, tudi dan hoda: prima m. Suet., mansiones octo Plin., m. camelorum Plin.; poseb. mala mansio (kot jur. t.t.) „slabo zatočišče“, „slabo stanovanje“, mučilna priprava, nekakšna natezalnica: Icti.

mān-suēscō -ere -suēvī -suētum (manus in suēscere; manui suescere = „roki se privajati“)

1. trans. (u)krotiti: animalia silvestria Varr., rabidae vires tigris V. (Cir.), fructus feros mansuescere terram Lucr.

2. intr.
a) (o živalih) (u)krotiti se, privaditi (privajati) se, navaditi (navajati) se, udomačiti (udomačevati) se: indomita vitula sero mansuescit Ambr., (sc. buculi) per haec blandimenta triduo fere mansuescunt Col., mansuevēre ferae Lucan.
b) metaf. (o ljudeh in stvareh) (u)blažiti se, (o)mečiti se, (o)mehčati se: nescia mansuescere corda V. neomečljiva, terra mansuescit arando V. postaja plodnejša (radodarnejša). — Od tod pt. pf. mānsuētus 3, adv. -ē „roki privajen“

1. (o živalih) krotek, pohleven: iuvencus Varr., sus L. domača.

2. metaf. (o ljudeh) krotek, krotkosrčen, pohleven, dobrodušen, miren, miroljuben (naspr. ferus): mansueti animi officia Ter., nimium animis estis simplicibus et mansuetis Corn., mansuetus in senatu, in edictis ferus Ci., manus O., Amor Pr., litora Pr. tiha, ne viharna, malum L., fiet mansuetior numinis ira O. jeza božanstva se pomirja, Musae mansuetiores Ci. krotkejše, mirnejše Muze (= ukvarjanje s filozofijo, retoriko idr., naspr. sodno, pogosto strastno govorništvo), ut mansuetissimus viderer Ci., civilius atque mansuetius versari Ap.

mānsuētus, adv. -ē, gl. man-suēscō.

mantelé, e [mɑ̃tle] adjectif

corneille féminin mantelée vrana, katere hrbet je drugačne barve kot ostali del telesa

manubia -ae, f (manus in habēre) kot avgurski t.t. strela in grom, blisk in tresk (gromotresk): prima (secunda, tertia) manubia Sen. ph., Fest., manubiae fulminis, Minervales Serv., tres manubiae Sen. ph. trojni treski, tri vrste treska, fatales manubiae Amm. — Pogosteje pl. tant. manubiae (manibiae) -ārum, f

1. od sovražnika predan ali mu vzet vojni plen vojakov: Naev. ap. Non., Fl., optimā fide partiti manubias sumus Petr.; (skupni) izkupiček (iztržek) od prodanega plena: qui ex manubiis portionem praedae peterent Iust.; vojskovodjev delež plena (denar, ki ga je vojskovodja nav. porabil za gradnjo ali olepšavo kakega javnega poslopja idr. ali za izdelavo kakega umetniškega dela: Ca. ap. Fr., T., Plin., Fl., Suet., fecit idem (sc. Tullus Hostilius) et saepsit de manubiis comitium et curiam Ci., his ex manubiis Athenarum arx ornata est N., Iovem ornarat e manubiis Carthaginiensium Gelo Ci., aedem Fortis Fortunae de manubiis faciendam locavit L., porticum Quintus Catulus de manubiis Cimbricis fecit Ci., de manubiis duos fornices fecit L.

2. metaf. rop, plen, dobiček (poseb. nezakoniti), delež, žeparstvo: has manubias Roscio concedere Ci., qui manubias sibi tantas ex L. Metelli manubiis fecerit Ci., praedae et manubiae, manubiae et rapinae Suet.

manubrium -iī, n (manus) ročaj, roč, držalo, držaj, toporišče: manubrium, quod manu tenetur Varr., manubrium cavum non est nisi in vinario truleo Varr., quae a parte declinata, aut a corpore, ut a mamma mammosae, a manu manubria Varr., ferramentorum manubria optima sunt ilignea Col., ferri Vulg., aureum vasis Ci., cultelli Iuv., epistomii Vitr. ključ (čep, zatič) pri pipi, pipnik; pren.: exemi e manu istis manubrium Pl., malleum sapientiorem vidi excusso manubrio Pl.

manuscrit, e [-nüskri, t] adjectif pisan z roko; masculin rokopis, manuskript

mapālia -ium, n (punska beseda)

1. koče, kolibe, lesenjače, barake afriških nomadov (kočevnikov, kočevalcev), nomadsko šotorišče: Ca. ap. Fest., S., L., V., T., Mart., Sil. Sg. mapāle -is, n: Aus. (ki meri māpāle); kolekt. kolibje: coit e sparso concita mapali agrestum manus Val. Fl.

2. metaf. (pl.)
a) kot psovka zanikrneži, malopridneži: Petr.
b) nekoristne stvari, norčije, burke: mera mapalia fecistis Sen. ph.

már³ adv.

1. (uvaja vprašanje) O:
mar tega res ne veste sul serio non lo sapevate?

2. (v retoričnem vprašanju) ché, forse:
ali sem mar jaz kriv è forse colpa mia?

márati (-am) imperf.

1. (navadno z nikalnico) volere, desiderare:
ne marati jesti non voler mangiare
ne maram, da si tako pozno zunaj non voglio che tu stia fuori così tardi
(eliptično) ne marati v šolo non voler andare a scuola

2. (z nedoločnikom izraža, da dejanje ne nastopi):
mokra drva ne marajo goreti la legna umida non arde

3. pren. (biti pripravljen sprejeti, kar je povedano) volere:
od tebe ne maram sočutja non voglio la tua compassione

4. pren. (čutiti naklonjenost do koga, česa) amare, piacere:
nikoli ni maral družbe non ha mai amato la compagnia
ne mara pretiranega govorjenja i discorsi insulsi non gli piacciono

5. pren. (zanimati se, meniti se za) curarsi di, interessare:
ne maram za njene lepe besede i suoi bei discorsi non mi interessano
ne maraj, vsak začetek je težak non te la prendere, ogni inizio è difficile

marbré, e [marbre] adjectif marmoriran; žilnat

papier masculin marbré marmoriran papir

marceō -ēre (iz *m_erqei̯ō, indoev. kor. *mer(e)q- intr. (z)mehčati se, postajati trhel, gniti, trohneti; (na)močiti; prim. marká-s smrt, umiranje, gr. μαραίνω zatiram, slabim)

1. (u)vel, usahel, medel biti: Mart., en taxea marcet silva comis Stat., cervix redimita iacebat et caligantes marcebant fronte coronae Cl.

2. večinoma metaf. medel, mlahav, onemogel, oslabel, slaboten, nemočen, brezmočen, šibek, (u)vel, len(oben) biti: si tibi non annis corpus iam marcet et artus confecti languent Lucr., omnis exercitus depositis militiae studiis otio ac desidia corrupti marcebant Iust., vigebat in hac parte miles atque imperator, [in] illa marcebant omnia Vell., largiore admodum potu saginisque distenti marcebant Amm., item, si marcet animus; si loqui et moveri piget; si corpus torpet Cels., nec deside cura segnis marcet amor Cl., pavore Cu., luxuriā, vino et epulis confecti marcent L. Od tod pt. pr. marcēns -entis (u)vel, usahel: marcentes tibi porrigentur uvae Mart., marcentes cupio quassare coronas Cl.; metaf. mlahav, medel, onemogel, oslabel, slaboten, nemočen, šibek, (u)vel: Mart., Sil., Stat., Val. Max., Suet., Iust., guttura O., oculi Ap., visus Sen. tr.; meton. mlahav, omagujoč: marcentem pacem nutrierunt T., ille deses marcens T., m. potor H. ki mu je šlo vino v glavo, ki ga „bolijo lasje“, ki ima „otekle lase“.

marcescent, e [-sɑ̃, t] adjectif venéč, vel

marchand, e [maršɑ̃, d] adjectif trgovski, trgovinski; ki gre dobro v prodajo; dobre kakovosti; figuré, péjoratif kramarski; masculin, féminin trgovec, -vka; prodajalec, -lka; vieilli kupec, odjemalec

marchand ambulant, forain potujoči, sejmarski trgovec
marchand de bric-à-brac starinar
marchand de canons (péjoratif) tovarnar orožja za vojno
marchand en gros, en (au) détail trgovec na debelo, na drobno
marchand d'immeubles trgovec z nepremičninami
marchande féminin d'amour, de plaisir prostitutka
marchand interlope tihotapski, črnoborzijanski trgovec
marchand de livres d'occasion antikvar
marchande féminin de modes, de nouveautés modistinja, trgovka z modnimi novostmi
marchand de soupe (péjoratif) varčen, slab restavrater
marchand, e de quatre-saisons branjevec, -vka
commis masculin marchand trgovski nameščenec
navire masculin marchand, marine féminin marchande trgovska ladja, mornarica
prix masculin marchand kupna cena za trgovca, tovarniška cena
rue féminin, ville féminin marchande trgovska ulica, meste
vaisseau masculin marchand trgovska ladja

marchant, e [maršɑ̃, t] adjectif korakajoč; (figuré)

aile féminin marchante d'un parti najbolj delavna frakcija kake stranke

mare m

1. morje:
andare per il mare pluti
colpo di mare močen val
forza del mare jakost morja
furia di mare morski vihar
frutti di mare morske specialitete; školjke
gente di mare pomorščaki
in balia del mare prepuščen valovom, morskim tokovom
in alto mare na odprtem morju
il progetto è ancora in alto mare pren. načrt je še daleč od uresničitve
lupo di mare pren. morski volk
mare agitato, burrascoso nemirno, razburkano morje
mare grosso viharno morje
braccio di mare morska ožina
buttare a mare pren. znebiti se česa, opustiti kaj
cercare per terra e per mare iskati povsod
portare acqua al mare pren. nositi vodo v morje, delati jalove stvari
promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih; obetati zlate gradove
una goccia nel mare pren. kaplja na dnu morja
un mare senza fondo pren. brezno brez dna

2. geogr.
Mare Mediterraneo Sredozemsko morje
Mare Adriatico Jadransko morje
Mare del Nord Severno morje
Mare Baltico Baltsko morje
Mare Egeo Egejsko morje
Mare Ionio Jonsko morje
Mar Nero Črno morje
Mar Rosso Rdeče morje

3. geogr. morje (na Luni)

4. morje, velika površina:
mare di sabbia peščeno morje

5. morje, velika količina, množina:
versare un mare di sangue prelivati potoke krvi
mare magno pren. ogromno
PREGOVORI: l'acqua va al mare preg. denar se denarja drži