Franja

vézen de liaison, de jonction, d'assemblage; conjonctif; brodé

s srebrom vezen brodé en argent
vezno sredstvo liant moški spol
vezno tkivo (anatomija) tissu moški spol conjonctif
(elektrika) vezna sponka borne ženski spol de connexion, plot moški spol de raccordement, serre-fils moški spol

vézen bordado

s srebrom vezen bordado en plata
vezno sredstvo adhesivo m, aglutinante m
vezno tkivo (anat) tejido m conjuntivo

vezenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Sticken; die Stickarbeit; die Stickerei (s kroglicami Perlenstickerei)
… za vezenje Stick-
(igla die Sticknadel, okvir der Stickrahmen, stroj die Stickmaschine, vzorec das Stickmuster)

vezn|i [é] (-a, -o) Binde- (člen das Bindeglied, sloj die Bindeschicht, nit der Bindefaden, plast die Bindeschicht, Bindelage, trdnost Bindefestigkeit, tkivo das Bindegewebe); Verbindungs- (člen das Verbindungsglied, cev der Verbindungsschlauch, element das Verbindungselement); kemija Verknüpfungs- (člen das Verknüpfungsglied); gradbeništvo, arhitektura Binde-, Bund- (škarnik der Bindesparren, Bundsparren vijak s krajcem die Bundschraube)
vezni zidak der Binder
vezni obroč/prstan der Wirtel
vezna greda der Streichbalken
vezna plast (sprijemalna plast) die Haftschicht

vhòd entrance; way in; entry

(stanovanje) s posebnim vhòdom self-contained (flat, lodgings, apartment)

Víd (-a) m Vito:
med. svetega Vida ples ballo di S. Vito

víden¹ (-dna -o) adj.

1. visibile, apparente, percepibile (con la vista); evidente, chiaro:
vidno s prostim očesom visibile a occhio nudo
z vidnim užitkom, zadovoljstvom con evidente piacere, contentezza
vidna in nevidna živa bitja esseri viventi visibili e invisibili
viden napredek, razvoj un progresso, uno sviluppo visibile, evidente

2. (pomemben, ugleden) importante, ragguardevole, in vista:
vidna osebnost un personaggio in vista

3. fiz. visibile:
vidni spekter spettro visibile

4. grad.
vidni beton calcestruzzo liscio, non intonacato

vídeti (-im)

A) imperf., perf.

1. vedere;
spet videti rivedere
razločno videti vedere chiaramente
v sanjah videti vedere in sogno, sognare
ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
(kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
bil je videti utrujen sembrava stanco
utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
videti le denar pensare soltanto ai soldi
ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
vse videti črno essere pessimista
hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
rada se vidita quei due filano
zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista

vidík (-a) m

1. aspetto; visuale:
razpravljati o čem s širšega, teoretičnega vidika discutere di qcs. da un più ampio aspetto, dall'aspetto teorico

2. (na vidiku):
pren. biti na vidiku essere in vista, prevedersi
na vidiku so novi spopadi sono in vista, si prevedono nuovi scontri

vidík punto m de vista; aspecto m ; (fig tudi) ángulo m

s tega vidika desde ese punto de vista
biti na vidiku estar a la vista

vídik point moški spol de vue, aspect moški spol

s tega vidika de ce point de vue, sous cet angle (ali aspect)
biti na vidiku être en vue

vídov (-a -o) adj. med.
vidov ples (ples svetega Vida) ballo di S. Vito

vidovdánski (-a -o) adj. hist.
vidovdanska ustava la costituzione di S. Vito (prima costituzione del regno SCS)

vihtéti (-ím)

A) imperf.

1. brandire; sventolare:
vihteti bič brandire la frusta
vihteti zastavice sventolare le bandierine

2. brandire, maneggiare, usare (nel lavoro), lavorare:
vihteti kramp, lopato picconare, lavorare con la pala
vihteti koso falciare
pren. vihteti pero scrivere
pren. vihteti kadilnico komu, pred kom incensare qcn.
vihteti orožje proti komu minacciare qcn. (con le armi)

B) vihtéti se (-ím se) imperf. refl. slanciarsi, balzare:
vihteti se na konja balzare in sella
vihteti se s skale na skalo saltare di roccia in roccia

vijak¹ moški spol (-a …) die Schraube (gibalni Bewegungsschraube, ledeni Eisschraube, lesni Holzschraube, napenjalni/natezni Spannschraube, naravnalni Anstellschraube, Feststellschraube, narebričen Rändelschraube, nastavni, uravnalni, regulirni Einstellschraube, omejevalni Anschlagschraube, pločevinski Blechschraube, poglobljeni, vgrezni Senkschraube, pritezni Knebelschraube, pritrdilni Befestigungsschraube, Hakenschraube, privojni Klemmschraube, sidrni Ankerschraube, stiskalni [Preßschraube] Pressschraube, štirirobi Vierkantschraube, velikostni [Paßschraube] Passschraube, vezni s krajcem Bundschraube, kolesa Radschraube, s kladivasto glavo Hammerkopfschraube, s križasto glavo Kreuzschlitzschraube, za dvojni prag Kuppelschraube, za kamen Steinschraube, za naravnavanje, nastavitev Justierungsschraube, Justierschraube, za nastavljanje Stellschraube, z zarezo Schlitzschraube, zatični, stojni Stiftschraube)
figurativno davčni vijak Steuerschraube
… vijaka Schrauben-
(glava der Schraubenkopf, zareza der Schraubenschlitz)
priviti vijak die Schraube anziehen
pritrditi z vijaki anschrauben
spojiti z vijaki zusammenschrauben, verschrauben, [aneinanderschrauben] aneinander schrauben

viják screw; male screw

neskončni viják endless (ali Archimedian) screw
viják z matico female (ali internal) screw
ladja na viják screw steamer
parnik na dvojni viják twin-screw steamer
viják s krilcem wing screw
pritrditi, pričvrstiti z vijákom to screw (na on)
pritegniti, priviti viják to screw down
odviti viják to unscrew
pritrjen z vijákom screwed
izvijač, odvijač vijákov screw-wrench, screwdriver
ključ za privijanje in odvijanje vijákov (francoz) spanner, ZDA wrench
matica pri vijáku nut

vilica samostalnik
1. tudi vilice (del jedilnega pribora) ▸ villaTesto večkrat prebodemo z vilico, da se med peko ne dviga. ▸ A tésztát többször átszúrjuk villával, hogy sütés közben ne emelkedjen meg.Banano zmečkajte z vilico, zamešajte jajce in mandljevo olje. ▸ A banánt villával pépesítse, keverje bele a tojást és a mandulaolajat.Paradižnik z vilicami pretlačimo, da se razkuha. ▸ A paradicsomot villával pépesítse.
Vzel je plastične vilice in se pri mizi v kotu lotil piščanca. ▸ Fogta a műanyag villát, és a sarokban lévő asztalnál nekilátott a csirkének.

2. pogosto v množini (del kolesa ali motorja) ▸ villaKuhar je, ne da bi zaviral, zapeljal v križišče in zadel v prednjo vilico kolesa, tako da je kolesarka padla po vozišču in se hudo ranila. ▸ A szakács fékezés nélkül hajtott be a kereszteződésbe és nekiment a kerékpár első villájának, amitől a kerékpáros az úttestre esett és súlyosan megsérült.
Izboljšan je šeststopenjski menjalnik, predelali pa so tudi sprednje vilice. ▸ Javítottak a hatfokozatú váltón és az első villákat is átdolgozták.

3. ponavadi v množini (orodje za nakladanje) ▸ villaS sodelavcema je s tovornega avtomobila raztovarjal nakladalno vilico za delovni stroj. ▸ Kollégáival éppen egy munkagép rakodóvilláját pakolták le egy teherautóról.

4. ponavadi v množini (vrtnarski pripomoček) ▸ villaSadilne vilice lahko uporabite za delitev majhnih trajnic. ▸ A kisebb évelők osztásához használhat ültetővillát.

5. ponavadi v množini (del telefona) ▸ villaPrekinila je zvezo in glasno položila slušalko na vilice. ▸ Megszakította a hívást és a villára csapta a kagylót.

6. (del brade) ▸ állkapocscsont
Zdravniki so ugotovili, da ima premaknjeno vilico in hud pretres možganov. ▸ Az orvosok megállapították, hogy elmozdult az állkapocscsontja és súlyos agyrázkódást szenvedett.

vin|o srednji spol (-a …) der Wein (belo Weißwein, desertno Dessertwein, kabinetno Kabinettwein, kakovostno Qualitätswein, ledeno Eiswein, muškatno Muskatellerwein, namizno Tafelwein, Tischwein, naravno Naturwein, odprto Schoppenwein, [Faßwein] Fasswein, palmovo Palmwein, patočno Tresterwein, rdeče Rotwein, rensko Rheinwein, rezano Verschnittwein, ribezovo Johannisbeerwein, riževo Reiswein, sadno Obstwein, sladko Süßwein, steklenično Flaschenwein, samorodnice Hybridenwein, s poreklom Landwein, vrhunsko Spitzenwein, s predikatom Prädikatswein, zdravilno Medizinalwein)
figurativno gosje vino (voda) Gänsewein
kuhano vino Kochwein, Glühwein
mašno vino [Meßwein] Messwein
mlado vino Jungwein, Heuriger, der Sturm
peneče se vino der Schaumwein, der Sekt
pri proizvajalcu ustekleničeno vino die Kellerabfüllung
vrč za vino der Weinkrug
kozarec za vino das Weinglas
(za belo Weißweinglas, za rdeče Rotweinglas)
… vina Wein-
(bog der Weingott, dežela das Weinland, madež od der Weinfleck, rdečega Rotweinfleck, proizvodnja die Weinbereitung, steklenica die Weinflasche, točilnica das Weinlokal, vrsta die Weinsorte)
ponarejevalec vina der Panscher, Weinpanscher
posoda za hlajenje vina der Weinkühler
piti vino ein Weintrinker sein
naliti čistega vina komu figurativno (jemandem) klaren/reinen Wein einschenken
vsebujoč vino weinig, weinhaltig
bogat z vinom weinreich
podoben vinu weinähnlich

vínski wine(-); vinic; viny

vínski bratec (figurativno) winebibber, tippler, bibulous person, boon companion, slabšalno wino, soak
vínski cvet spirit(s pl) of wine
vínska čaša wineglass
vínske drože lees pl of wine
vínski duh (vonj) smell of wine
vínski kamen tartar, wine stone
vínska karta wine card
vínski kis vinegar made from wine
vínska kislina acidity of wine
vínska klet wine cellar, wine vault, (pivnica) wine cellar, tavern
list vínske trte vine leaf
vínska trta vine
vínski meh wineskin; (bag)
vínski mošt must
vínska pokušnja wine tasting, wine sampling
vínska pokrajina wine country
vínska stiskalnica winepress
vínski vonj (buket) bouquet

Viola samostalnik
pogosto v množini (navijač) ▸ viola [az NK Maribor labdarúgóklub szurkolója]Nogometaši Maribora so se po tekmi veselili skupaj s svojimi zvestimi navijači Violami. ▸ A maribori labdarúgók a mérkőzés után együtt örültek hűséges szurkolóikkal, a Violák csoportjával.