Franja

démasquer [demaske] verbe transitif razkrinkati, sneti krinko; figuré razkriti, razgaliti

démasquer une batterie (militaire) od-, razkriti topniško baterijo in jo usposobiti za streljanje
(figuré) démasquer ses batteries od-, razkriti svoje tajne namene

démêler [demɛle] verbe transitif razmotati; razčesati (lase); v red spraviti; po-, razjasniti; ločiti; razločiti, razpoznati, spregledati (quelqu'un koga)

se démêler izmotati se (de iz), pomagati si iz zadrege
démêler un écheveau de laine razmotati štreno volne
démêler quelqu'un dans la faule prepoznati koga v množici
démêler le vrai du faux ločiti resnično od lažnega
démêler une affaire pretresati zadevo (da bi jo rešili)
avoir quelque chose à démêler avec quelqu'un imeti s kom spor, opravka glede česa

dēmersō -āre pogrezati; od tod dēmersārī (o ozvezdjih) zaiti, zahajati: M.

Dēmētrius -iī, m (Δημήτριος) Demetrij, grško moško ime, poseb.

1. Demetrius Poliorcētēs (πολιορκητής „oblegovalec mest“) Demetrij Poliorket, sin mak. kralja Antigona I., roj. l. 337, v bitki pri Isu l. 301 je izgubil očeta in kraljestvo; slednjega se je l. 294 zopet polastil ter kraljeval do l. 288. Leta 283 je umrl kot ujetnik svojega tasta Selevka v sirskem mestu Apameji: Ci., N., Iust.

2. Demetrij II., vnuk prejšnjega, sin Antigona Gonata, je kraljeval v Makedoniji od l. 240 do 230, ves ta čas se je vojskoval s sosednimi ljudstvi: Iust.

3. Demetrius II. Nīcātor (Νικάτωρ) Demetrij II. Nikator, sin Demetrija I. Sotera, sirski kralj od l. 147 do 140 in od l. 130 do 126, umorjen ob neki vstaji: Iust.

4. Dem. Phalēre͡us Demetrij Falerski (= iz Falera,Φαληρόν, atenskega pristanišča), roj. ok. l. 345, Teofrastov učenec, učenjak in državnik, ki je kot Kasandrov namestnik upravljal mesto Atene od l. 317 do 307. Ko je Demetrij Poliorket l. 307 osvojil Atene, je Demetrij Falerski pobegnil v Tebe in od tam v Aleksandrijo k egiptovskemu kralju Ptolemeju Lagoškemu, čigar sin Ptolemej Filadelf ga je pregnal v Gornji Egipt, kjer je l. 283 umrl: Ci., N., Q.

5. Dem. Māgnēs Demetrij Magnezijski, zgodovinopisec in filozof v času Cicerona: Ci. ep.

6. Dem., vpliven, a nadležen mož v času Cicerona: Ci. ep.

7. Dem. Belliēnus Demetrij Belien, osvobojenec prejšnjega, poveljnik v Intemeliju v Liguriji, kjer je s svojim nasiljem povzročil meščanske upore, ki jih je moral Cezarjev prijatelj Mark Celij Ruf zadušiti: Caelius ap. Ci. ep.

8. Dem., neki učitelj petja: H.

9. suženjsko ime: H. (Epist. I, 7, 52).

10. neki stavbenik: Vitr.

11. neki kipar: Plin., Q.

12. neki igralec v komedijah v Rimu: Q., Iuv.

13. Demetrij Sunijan (= iz mesta Sunija; Sunium Σούνιον), zelo spoštovan kinik, živel v Rimu od l. 40 do 90 po Kr.: Sen. ph., T., Suet. — Od tod

I.

1. subst. Dēmētrias -adis, f (Δημητριάς)
a) Demetriada = Demetrijevo (mesto) ob Pegazejskem zalivu, imenovano po Demetriju Poliorketu, ki ga je ok. l. 290 ustanovil: Ci., L., Plin.
b) demetriada, neka rastl.: Ap. h.

2. Dēmētrium -iī, n
a) (Δημήτριον) Demetrij, mesto v tesalski Ftiotidi: Mel.
b) samotraško pristanišče: L. —

II. adj. Dēmētriacus 3 demetrijski, demetriadski (= k Demetrijevemu mestu spadajoč): Demetriacus sinus L. Demetrijski (Demetriadski) zaliv; subst. Dēmētriacum -ī, n =
a) Demetrij, Demetriak: L.

dēminuō -ere -minuī -minūtum

1. zmanjš(ev)ati, zniž(ev)ati, (s)krčiti, (o)slabiti: magnum numerum (copiarum) d. C., d. vires militum C., deminuunt aequora venti Lucr., numerum militum d. Suet.; v pass.: deminutae copiae C., deminuto militum numero C., praedia deminuta Ci. drugo za drugim prodana, vectigalia deminuta Ci., navium … numerus deminutus L., legio sexta multis militibus (za mnogo vojakov) deminuta Auct. b. Alx., pretiis possessionum deminutis Val. Max., fenore deminuto Suet., deminutus omnium magistratuum numerus T., arbor deminuta T. okrnjeno.

2. occ. odvze(ma)ti: de mina una quinque nummos Pl., neque … de tanta voluptate … quicquam fortuna deminuerat C., ne quid de iure aut de legibus eorum deminuisse videretur C., d. aliquid de libertate, de tempore Ci., tantum se de huius praesidiis deminuturum Ci., ne quid de summa re publica deminueretur Ci., d. aliquid ex regia potestate L., quaedam ex regiis tributis deminuta T.

3. pren.
a) manjšati, zmanjš(ev)ati, (s)krčiti, kratiti, prikratiti: quod illis licentiam timor augeat noster, his studia deminuat C., quod … potentia eius deminuta … sit C., dignitatem nostri collegii deminutam dolebam Ci., pars aliqua iuris deminuta Ci., imperium populi huius nundinis deminutum est Ci., deminutum censurae ius L., deminuo curam Pr., lenitatem imperitantis deminui T., auctoritatem d. Suet.
b) occ. α) drž.pr. capite se deminuere ali capite deminui svoje državljanske pravice si (s)krčiti ali jih izgubiti: Ci., Dig., deminuti capite L. (državljani) z odvzetim državljanstvom. β) ret. v opisovanju kaj zmanjš(ev)ati: quod deminuitur … oratione Corn. γ) gram. kaki besedi pomanjševalno obliko dati, pomanjš(ev)ati jo: Don., ea, quae deminuuntur Varr., „sacellum“ ex „sacro“ deminutum est Gell., od tod deminutum nomen Q. pomanjševalnica, pomanjševalna beseda.

dēminūtiō -ōnis, f (dēminuere)

1. zmanjš(ev)anje, (s)krčenje, zniž(ev)anje: d. civium, exercitūs Ci., accretio et deminutio luminis Ci. pojemanje mesečne svetlobe, prim.: crescens lumen lunae deminutioque Vitr.; d. vectigalium Ci., neque de bonis privatorum d. fiat Ci. in da se imetje … ne zmanjša Ci., d. provinciae Ci. krčenje zakonite oblastniške dobe v provinci, in assidua deminutione Sen. ph. v … pojemanju, auctūs ac deminutiones (fontis) Plin. iun. uplahovanje; occ. pravica zmanjševanja: utque Feceniae Hispalae datio deminutio … esset SC ap. L. in da imej Fecenija Hispala pravico, od svojega imetja oddajati in ga zmanjševati.

2. pren.
a) zmanjšanje, (pri)kratenje, izguba: libertatis Ci., honor aut d. Plin. čast ali nečast, muliebre fastigium in deminutionem sui accipiens T. ki jemlje … za kratenje svoje časti, mentis d. Suet. nezavedanje.
b) occ. α) drž.pr. capitis deminutio, gl. caput 4. b). β) ret. zmanjš(ev)anje v opisovanju: Corn. γ) gram. pomensko pomanjšanje kake besede: Varr., od tod tudi pomanjševalna oblika: Varr. idr. slovničarji.

dēmīror -ārī -ātus sum zelo se čuditi čemu: quod demiror equidem Ci., d. responsum eius Gell.; z ACI: Pl., Plin., sperasse me consule assequi posse demiror Ci.; z odvisnim vprašanjem: demiror, cur dicas Ci.; od tod: demiror, quid sit Pl. ali demiror, ubi … Pl., Ter. = rad bi vedel, radoveden sem. — Part. dēmīrandus 3 čudovit: Gell.

Dēmocritus -ī, m (Δημόκριτος) Demokrit,

1. filozof iz Elee, roj. ok. l. 460, umrl l. 361, učenec Leukipa iz Elee; začetnik nauka o atomih. Nravstveni smoter mu je bila εὐϑυμία, brezstrastna mirnost duha, ki so jo zaradi nerazumevanja imeli za veselost ter so zato Demokrita imenovali „smejoči se filozof“: Varr., Ci., Lucr. idr., si foret in terris, rideret Democritus H., excludit sanos Helicone poëtas H. Od tod adj. Dēmocritēus, mlajše Dēmocritīus 3 (Δημοκρίτειος) Demokritov, demokritski: Anaxarchus Democritius Ci. Demokritov privrženec; subst.
a) Dēmocritīī -ōrum, m demokritovci, učenci (privrženci) Demokrita: Ci.
b) Dēmocritēa -ōrum, n Demokritova (učna) pravila, Demokritovi nauki: Ci.

2. kipar iz Sikiona: Plin.

3. Sikionec, Ciceronov gostinski prijatelj: Ci. ep.

démolition [-sjɔ̃] féminin rušenje, porušitev, razdejanje; uničenje

la démolition de l'immeuble a demandé trois jours rušenje stavbe je zahtevalo tri dni
entreprise féminin de démolition podjetje za rušenje (stavb itd)
démolitions pluriel material od porušenih stavb

demonio m (pl. -ni)

1. relig. hudič, hudobec:
le arti del demonio hudičeve skušnjave
avere il demonio in corpo, addosso pren. biti nemiren kot živo srebro
essere brutto come il demonio pren. biti grd kot smrtni greh
essere astuto, furbo come il demonio pren. biti zvit kot satan; ekst. demon, zlo nagnjenje, skušnjava:
il demonio della passione demon strasti

2. pren. hudobnež, zlobnež; satan:
gridare come un demonio kričati kot obseden
diventare un demonio pobesneti
fare il demonio delati, zganjati hudiča

3. pren. hudiček, neugnan otrok

4. pren. neutruden, sposoben človek:
un demonio che riesce in tutto! od hudiča je: vse mu uspe!

démordre* [demɔrdrə] verbe intransitif, figuré opustiti, odpovedati se (de quelque chose čemu)

ne pas démordre zagristi se v, vztrajati pri
ne pas démordre de son avis ne odstopiti od svojega mnenja, vztrajati pri svojem mnenju
il n'en démordra pas on je zelo trmast, on ne bo popustil

dēmoror -ārī -ātus sum

1. intr. obotavljati se, (po)muditi se: Cod. Th., Cod. I., ille nihil demoratus exsurgit T. brez obotavljanja, quam diu legationis causā ibi demorantur Dig., d. Antiochiae Vulg.

2. trans. zadrževati, muditi, ovirati: Col., Sil., Cod. I., aliquem diu Pl., aliquem diutius Ci., d. eorum eruptiones C., nullo hoste iter (pomikanja) demorante C., equitatum praemisit ad novissimum agmen demorandum C., quid … fando surgentīs demoror austros? V. čemu … vam ne dam porabiti … južnih vetrov? inutilis annos demoror V. še životarim; z abl.: Teucros quid demoror armis? (od orožja, od boja) V.; s finalnim stavkom: variis artibus demorari (Britannicum), ne cubiculo egrederetur T.; occ.: mortalia demoror arma V. čakam učinek smrtnega orožja.

Dēmosthenēs -is in -ī, acc. -em in -ēn, m (Δημοσϑένης) Demosten,

1. atenski vojskovodja v peloponeški vojni, z Nikio (Nicia[s], Νικίας) vodja vojnega pohoda na Sicilijo; oba so Sirakužani ujeli in l. 413 usmrtili: Ci.

2. Demostenov sin, slavni atenski državnik in govornik iz občine Pajanije (Παιανία), roj. l. 384, umrl l. 322: Ci., N. idr. Od tod adj. Dēmosthenicus 3 Demostenov, demostenski: Aus. Adv. Dēmosthenicē demostensko: Prisc.

dēmutilō -āre (o)krniti, od tod prirez(ov)ati, prisek(av)ati: cacumina virgarum Col.

dēmūtō -āre -āvī -ātum

1. trans. spremeniti (spreminjati): imperium, orationem, animum Pl., ingenium Pl. izpriditi, voces Ca. ap. Macr., igitur … placitum instituto flaminum nihil demutari T., sententiam suam in iis d. Gell.

2. intr.
a) drugače biti, razlikovati se: numquid videtur demutare Pl., paululum ali minimum ab aliqua re d. Ap. razlikovati se malo ali prav nič, tako tudi nihil ab aliqua re ali prorsus nihilum de aliqua re d. Iul. Val.
b) po mišljenju spremeniti (spreminjati) se: uter demutassit (star. = demutaverit) Pl., non demutabo Pl. = pri tem ostane; od tod odvrniti se od česa in nagniti (nagibati) se k čemu: in nuptias Cleopatrae Iul. Val.

denar samostalnik
1. (plačilno sredstvo) ▸ pénzZa investicije bo prihodnje leto namenjeno 35,3 odstotka proračunskega denarja. ▸ Beruházásokra jövőre a költségvetési pénzek 35,3 százalákát fordítják.
Čeprav obema primanjkuje denarja, sta pripravljena na poroko. ▸ Annak ellenére, hogy mindketten pénzszűkében vannak, készen állnak a házasságra.
Avtor predlaga staršem, kako naj otroke naučijo ravnanja z denarjem. ▸ A szerző tanácsokat ad a szülőknek, hogyan tanítsák meg a pénzzel bánni a gyermekeiket.
Povezane iztočnice: elektronski denar

2. (bankovci in kovanci) ▸ pénzNajprej je vse premetal ter našel zlatnino in denar. ▸ Előbb mindent felforgatott, majd megtalálta az aranyat és a pénzt.
Povezane iztočnice: menjalni denar

3. (znesek; zaslužek) ▸ pénz
V boksu se seveda vrtijo lepi denarji. ▸ A bokszban persze szép pénzek forognak.
Odgovoril jim je, da se za noben denar ne odpove svoji zemlji. ▸ Azt válaszolta nekik, hogy semmi pénzért sem mond le a saját földjéről.
Bil je tudi slikar in njegove slike so bile prodane za drag denar. ▸ Festő is volt, a képeit pedig jó pénzért adták el.
Za počitniške pogovore iz tujine smo še pred časom morali odšteti mastne denarje. ▸ A külföldi nyaralás során lebonyolított beszélgetésekért nemrég még nagy pénzeket kellett fizetnünk.
Živel sem pri starših in delal za majhen denar. ▸ A szüleimnél laktam és aprópénzért dolgoztam.

denár (-ja) m

1. denaro; moneta; soldi, quattrini:
posoditi denar prestare denaro
vložiti denar v hranilnico depositare il denaro presso la cassa di risparmio
igrati za denar giocare per denaro
dobiti plačilo v denarju essere pagato in denaro, in contante
iti v denar vendersi bene, andare a ruba
zaslužiti veliko denarja, na kupe denarja guadagnare soldi a palate
imeti denarja kot toče, kot pečka avere un sacco di soldi
biti brez denarja essere senza denaro, a corto di quattrini

2. (kovinski ali papirnati denar kot plačilno sredstvo) moneta:
kovani denar moneta (metallica)
papirnati denar carta moneta, banconota
(za)menjati denar cambiare il denaro in banconote di piccolo taglio, cambiare in spiccioli

3. pren. soldi, quattrini; pog. svanziche, palanche, bezzi; šalj. conquibus
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kupiti za velik, majhen denar pagare caro, pagare un'inezia
česa ne dati za noben denar non dare qcs. per tutto l'oro del mondo
zlatega denarja je vreden vale tanto oro quanto pesa
spravljati denar v nogavico tenere il denaro sotto il materasso
pren. denar se ga ne drži butta il denaro a due mani
pren. denar mu ne gre rad od rok è taccagno, tiene la borsa stretta
ves denar zapiti, pognati po grlu scialacquare tutto il denaro in bevute
denar ali življenje! o la borsa o la vita!
ekon. bančni denar banconote
knjižni denar deposito bancario
kreditni denar obbligazioni
kovnica denarja zecca
kupna moč denarja potere d'acquisto del denaro
obtok denarja circolazione monetaria
publ. pranje umazanega denarja riciclaggio del denaro sporco
ekon. razvrednotenje denarja svalutazione
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro apre tutte le porte
za malo denarja malo muzike pochi soldi, poca festa

dēnotō -āre -āvī -ātum

1. zaznamovati: Col., pedes venalium cretā Plin.

2. pren.
a) kaj s kakim razločevalnim znamenjem označiti (označevati), določiti (določati), jasno (po)kazati, opozoriti (opozarjati) na kaj: uno nuntio … cives Romanos … necandos … denotavit Ci., cum ei res similes occurrant, quas non habeat denotatas Ci. ki jih še po nobenem znaku ni razločil, haud dubie Icilios denotante senatu L. je … meril na … , denotantibus vobis ora ac metum singulorum T. ko ste (s pogledi nanje) opozarjali na obraze … , cum denotandis tot hominum palloribus sufficeret saevus ille vultus T. smrtno bledico na obrazih … povzročiti, cum neque pulvere facies aut signa denotari possent Vell. ni bilo mogoče natančno razločevati, simulacro Serapidis denotato Min. ko se je zaznal.
b) (o)sramotiti, (o)žigosati: aliquem omni probro Suet., turpia legata, quae denotandi magis legatarii gratiā scribuntur Dig., suis apertis criminibus denotari Icti. Od tod adj. pt. pf. dēnotātus 3 zasramovalen, sramotilen, žaljiv; v komp.: derisus quanto lascivior, tanto denotatior ad contumeliae morsum Tert.
c) imeti komu kaj očitati: pozni Icti., Tert.

dent [dɑ̃] féminin zob; gorski stožec, špik

armé jusqu'aux dents do zob oborožen
aux dents longues (figuré) brezobzirno
du bout des dents (figuré) brez teka (apetita), nerad, brez veselja, z nevoljo
brosse féminin à dents zobna ščetka
coup masculin de dent ugriz
mal masculin, rage féminin de dents zobobol, hud zobobol
dents artificielles, fausses dents umetni zobje
dent canine, œillère podočnik
dent incisive, molaire (ali: mâchelière) sekalec, kočnik
dent de lait, de première dentition mlečni zob
dent de pivot nasajen (umeten) zob
dent prémolaire prednji kočnik
dent de sagesse modrostni zob
dent de seconde dentition, permanente stalen zob
dent à venin strupni zob, strupnik
aiguiser ses dents sur brusiti si zobe na
avoir la dent (familier) biti lačen
avoir la dent dure imeti strupen jezik
n'avoir rien à se mettre sous la dent ničesar ne imeti za pod zob
avoir les dents longues biti zelo lačen; biti častiželjen, zahteven, lakomen, neskromen
n'avoir plus mal aux dents (figuré) biti mrtev
avoir, conserver, garder une dent contre quelqu'un imeti piko na koga, biti jezen na koga
se casser une dent zlomiti si zob
se casser les dents surune difficulté polomiti si zobe ob težavi
claquer des dents de froid od mraza z zobmi šklepetati
craquer, crisser, grincer des dents škripati, škrtati z zobmi
déchirer quelqu'un à belles dents zelo slabo o kom govoriti, obrekovati, kritizirati koga
ne pas desserrer les dents ust ne odpreti
donner un coup de dent à quelqu'un (figuré) kritizirati, grajati koga, biti jedek do koga
être sur les dents biti izčrpan; biti v mrzličnem pričakovanju; biti zelo zaposlen, preobremenjen
extraire, arracher une dent izdreti zob
faire des dents dobivati zobe
se laver, se nettoyer, se curer les dents zobe si izmiti, očistiti, (o)trebiti
manger, croquer à belles dents jesti z (velikim) tekom
manger du bout des dents jesti brez teka, nerad jesti
manger de toutes ses dents z velikim tekom jesti, jesti ko mlatič
mentir comme un arracheur de dents lagati, da se kar kadi
mettre sur les dents (figuré) dovršiti, končati
montrer les dents (figuré) zobe pokazati, groziti
mordre à belles dents pošteno ugrizniti (v jed)
parler entre ses dents nerazločno govoriti
ne pas perdre un coup de dents pohlepno jesti; ne se pustiti motiti (tudi figuré)
prendre la lune avec les dents hoteti nekaj nemogočega
prendre le mors aux dents zbezljati (konj), figuré nenadoma in živo se lotiti česa
rire du bout des dents prisiljeno se smejati
serrer les dents de rage stisniti zobe od jeze
se faire soigner les dents dati si urediti zobe
tomber sous la dent priti pod zobe, figuré pasti v roke (de quelqu'un komu)
œil pour œil, dent pour dent oko za oko, zob za zob

dentālia -ium, n (subst. od adj. *dentālis -e [iz dens] zobast) del pluga, na katerega je pritrjen lemež, oplaz, plužna glava: Col., duplici aptantur dentalia dorso V.; sg. dentale šele pri: Serv. in Isid.; met. lemež: sulcoque terens dentalia Pers.