Franja

mêler [mɛle] verbe transitif mešati, pomešati, zmešati (avec s); spraviti v nered; rezati (vino); figuré spojiti (à z); zaplesti (dans quelque chose v kaj)

se mêler (z)mešati se; udeležiti se, biti zraven (à quelque chose pri čem); brigati se, skrbeti (de quelque chose za kaj); péjoratif vtikati svoj nos (de quelque chose v kaj); ukvarjati se (de quelque chose s čim); baviti se; križati se (rase)
mêler quelqu'un à une affaire zaplesti koga v afero
mêler les cartes mešati karte, figuré povzročiti zmedo
mêler de l'eau et du vin mešati vodo z vinom
se mêler des affaires des autres, d'autrui vmešavati se v tuje zadeve
se mêler à la foule, au cortège pomešati se med množico, v sprevod
ne pas se mêler de quelque chose ne se vtikati v kaj
je ne m'en mêle pas za to se ne brigam
de quoi vous mêlez-vous? kaj vas to briga?
mêlez-vous de vos affaires, de ce qui vous regarde! brigajte se za svoje stvari, za to, kar se vas tiče!
il se mêle de tout v vse se vtika
le diable s'en mêle to ne gre (čisto) prav
depuis quand se mêle-t-il d'apprendre le chinois? kdaj mu je prišlo na um, da bi se učil kitajščine?
se mêler à la conversation, à la querelle poseči v pogovor, v prepir

Melēs³ -ētis, m (Μέλης) Méles (Melét), jonska primorska rečica pri Smirni; ob njej se je baje rodil Homer: Plin., Stat. — Od tod adj. Melētēus 3 melétski, pesn. = homêrski: chartae Tib. Melētīnus 3 melétski: deae O. ob Meletu domujoče.

Mella² -ae, m Méla (zdaj Mela), reka v severni Italiji (Gallia Cisalpina) pri Briksiji (zdaj Brescia): V., Cat.

Melodūnum -ī, n Melodún (zdaj Melun), mesto v Lugdunski Galiji, v deželi Senonov: C. (pri katerem najdemo v novejših izdajah Metiosedum, gl. Metiosēdum).

membrāna -ae, f (subst. adj. iz membrum)

1. notranje ali občutljivejše dele človeškega, živalskega in rastlinskega telesa obdajajoča kožica, mrena, opna, ovojnica, kasneje koža nasploh: membranis cicadae volant Plin., cerebri Cels. možganska opna (mrena), natura oculos membranis tenuissimis vestivit Ci., membranas mittere de corpore summo Lucr.; (pri jajcu) tanka opna na jajčni lupini, lilek: membrana putamini detracta Plin.; pren.: scies, sub ista tenui membranā dignitatis quantum mali iaceat Sen. ph.; occ. (kačji) lév: Lucan., squamea membrana chelydri O.

2. za pisanje ustrojena koža, pergamènt, koženíca, v pl. tudi pergamêntni (koženíčni) listi: Cat., Suet., Mart., Q., Plin., Petr., Amm., Hier. idr., lutea membrana niveum involvat libellum Tib., et patris et nostras nonumque prematur in annum membranis intus positis H.

3. metaf. zunanjost, površje, površina: tenuis summi membrana coloris Lucr.

meminī, meminisse (perfectum praesens (logicum); prim. lat. minīscitur P. F., comminīscor, reminīscor, ēminīscor, mēns, mentio, moneō, gr. μιμνήσκω spominjam, opominjam, μέμνημαι, μνάομαι in μέμονα pomnim)

1. spomniti (spominjati) se, pomniti; abs.: H., Pl., cui placet, obliviscitur, cui dolet, meminit Ci., praeterea meminisse (= memoria) iacet lanquetque sopore Lucr., domi focique fac vicissim ut memineris Ter.; tako tudi v odgovorih memini spominjam se tega, to prav dobro vem: Kom., memini memoriter Afr. fr., O.; kot vrinjeni stavek: Tib., ut nunc maxime memini Pl., ut ego meminisse videor Ci. ep., ipse ego (nam memini) Troiani tempore belli Panthoides Euphorbus eram O., ut Salaminiacum meminit mare Lucan.; z gen.: Pl., Ter., V., mortis Mart., leti paterni Val. Fl., vivorum memini, nec tamen Epicuri licet oblivisci Ci., memineris mei Ci., noctis illius, verecundiae, constantiae Ci., ignominiae acceptae L., nec belli periculorumque, sed divitiarum meminerant Iust.; z acc.: Ter., N., officium suum, istuc, suam rem, praecepta Pl., beneficia patriae, omnia Ci., dicta Cat., Ci., illum diem, sollicitudinem honorum, timorem Ci., numeros memini, si verba tenerem V.; tudi pri osebah klas. le z acc. memini aliquem spominjam se = videl sem, doživel sem: Pl., S., O., memineram Paulum, videram Galum Ci., memineramus Cinnam nimis potentem, Sullam postea dominantem Ci.; z de: de palla memento, amabo Pl., de Herode et Mettio meminero et de omnibus, quae te velle suspicabor modo Ci. ep.; z odvisnim vprašalnim stavkom: meminerint sese unde oriundi sient Pl., meministi, quanta esset … Ci., memini, quae gesserim Ci., ut (kako) horridis utrumque verberes latus, Auster, memento fluctibus H., memini, qui me saxo petierit, qui panem dederit Ph.; s cum: memini, cum dicto haud audebat (sc. laedere) Pl., memini, cum (da) mihi desipere videbare Ci. ep.; z ut (da): meminisse oportet, ut caedamus Col.; z ACI, in sicer
a) z inf. pr.: V., Suet., nunc uxorem me esse meministi tuam Pl., memini Catonem mecum disserere Ci., memini Pamphilum mihi narrare Ci., meministine me ante diem XII Kalendas Novembres dicere in senatu fore in armis certo die Ci., fictis iocari nos meminerit fabulis Ph., mementote hos vobis esse pertimiscendos Ci. ne pozabite; pa tudi
b) z inf. pf.: Suet., meministis me ita distribuisse initio causam Ci., multa illum diserte dixisse memini Sen. rh., quod solos obtrectasse gloriae suae meminerat L. je pomnil, vedel, quod ego me non memini legisse Fr., peto, ut memineris te omnia mihi cumulate recepisse Ci. ep., memini gloriari solitum esse Q. Hortensium, quod … Ci. ep.; pesn. s samim inf. misliti na kaj, v mislih imeti kaj, komu priti ali hoditi kaj na misel, mar biti komu do česa, ne pozabiti: sed memento, siquid saevibit senex, suppetias mihi cum sorore ferre Pl., hodie meminisses reverti H., praeceptum auriculis instillare memento H., nec meminit iustas ponere minas Pr., meminit levor praestare salutem Lucr. more, lahko.

2. spomniti (spominjati) se = pis(me)no ali ustno omeniti (omenjati); z gen.: sed tu, qui huius iudicii meministi, cur illius oblitus es Plin. iun., neque omnino huius rei meminit usquam poeta Q., nec postremo quasi paedagogi eius meminisse dedignemur Iuli Hygini Col., meminerunt huius coniurationis Tanusius Geminus in historia, Marcus Bibulus in edictis, C. Curio pater in orationibus Suet., Achillum, cuius supra meminimus Ci.; z de: meministi ipse de exsulibus Ci. — Pt. pr. meminēns -entis spominjajoč se, pomljiv: meminens corde volutat L. Andr. ap. Prisc., aevi, quod periit, meminens Aus., meminens naturae et professionis oblitus Sid.

Memnōn -onis, acc. -onem in -ona, m (Μέμνων) Mémnon

1. sin Titona in Eos (Avrore), kralj vzhodnih Etiopcev; hitel je na pomoč Trojancem in pred Trojo ubil Antioha, zato ga je Ahil usmrtil, Eos pa mu je od Zevsa izprosila nesmrtnost. Njegove žalujoče tovariše, ki so ga sežgali pred Trojo, so bogovi spremenili v ptice (aves Memnoniae ali Memnonides), ker so preveč žalovali za njim; po drugi zgodbi so se te ptice ob sežigu Memnonovega trupla dvignile iz njegovega pepela. Te ptice baje vsako leto letijo v Trojo in se tam bojujejo med seboj. Zaradi imenske podobnosti so v aleksandrinski dobi v to bajko vključili egiptovskega kralja Amenhotepa III., čigar velikanski kip pri egiptovskih Tebah (ki je še ohranjen) je ob sončnem vzhodu zvenel. Od takrat naprej so si Memnona predstavljali kot črnca: Auct. b. Hisp., Hyg., Sen. tr., Sil., Mart., Plin., Gell., Cl., M., Memnon Aethiops Cat., sic Memnonis umbris annua sollemni caede parentet avis! O., cura deam propior luctusque domesticus angit Memnonis amissi O., turgidus Alpinus iugulat dum Memnona H., cui maiora senis Tithoni gaudia vivi quam gravis amisso Memnone luctus erat Pr., nigri Memnonis arma V., Memnonis saxea effigies, ubi radiis solis icta est, vocalem sonum reddens T., dimidio magicae resonant ubi Memnone chordae Iuv. — Od tod adj. Memnonis -idis, f Mémnonova; subst. Memnonidēs -um, f (sc. aves) Mémnonove ptice: Isid., praepetibus subitis nomen facit auctor: ab illo Memnonides dictae O., auctores sunt omnibus annis advolare Ilium ex Aethiopia aves et confligere ad Memnonis tumulum, quas ob id Memnonidas vocant Plin. Memnonius 3 (Μεμνόνιος) Mémnonov, mémnonski; metaf. orientalski, vzhodnjaški, jutrovski, črn(ski), zamorski: Memnonio cycnos esse colore putem (= črne barve) O., cum quo Rhipaeos possim conscendere montis ulteriusque domos vadere Memnonias (= Etiopija) Pr., non, cum Memnoniis deducens agmina regnis (= Etiopija) Cyrus Lucan.

2. vojaški poveljnik Aleksandra Velikega, doma iz Trakije: Cu.

3. z Rodosa, Mentorjev brat, Artabazov svak, perzijski vojskovodja: Front.

memoria -ae, f (memor) spomin, in sicer

1. = zmožnost spominjanja, spominska sposobnost, spominjanje, pomnjenje: bona, melior Ci., acris Ci. (naspr. hebes), mala Petr., non tenax Aug., tenacissima Q., segnis ac lenta Sen. ph., memoriae artificium Corn. umetnost, kako uriti spomin, tehnika pomnjenja (zapomnitve), mnemo(teh)nika, memoriae studere, memoria minuitur Ci., memoriam perdere Ci. izgubiti, hoc est mihi in memoriā Ci., memoriā tantā fuit, ut … Ci. imel je tako dober spomin, memoriā vigere Ci., Amm. dober spomin imeti, memoriae aliquid mandare Ci. vtisniti si kaj v spomin, zapomniti (zapominjati) si kaj, memoriā aliquid tenēre Ci. ali complecti, comprehendere Ci. ali in memoriā habere aliquid Ter. ohraniti (ohranjati) kaj v spominu, zapomniti (zapominjati) si kaj, ex memoriā exponere alicui Ci. iz spomina, po spominu, iz glave, ex memoriā exponere aliquid Ci. izbiti si kaj iz glave, ex memoria aliquid deponere Ci. pozabiti (pozabljati) kaj, hoc fugit meam memoriam Ci. mi je ušlo iz spomina, mi je padlo iz glave, memoriā fugere L. ali memoriā cedere (z ACI) L. ali excedere memoriā L. ali excedere e memoriā (z odvisnim vprašalnim stavkom) L. ali memoriā exire (z ACI) L. ali excĭdere de memoriā L. iz spomina izginiti (izginjati), pozabiti (pozabljati) se, in memoriam alicuius redigere Ter., (z ACI) Ci. spomniti (spominjati) koga, memoria aliquem decipit Sen. rh.; v pl.: sunt igitur duae memoriae (dve vrsti spomina), una naturalis, altera artificiosa Corn., quos (sc. versus), quoniam memoriae mihi aderant (ker sem jih ravno še imel v spominu), ascripsi Gell.; meton. pl. memoriae = misli: et veniendo et praetereundo inserebant mihi species alias et alias memorias Aug.

2. spomin = spominjanje, pomnjenje: res multas memoriā dignas gessit N., memoriā digni viri Ci. znameniti možje, memoriae prodere C., Ci., N. ali tradere L. ali mandare L. (v nasprotju z memoriae mandare pod 1.) sporočiti (sporočati), memoriam apud posteritatem aliquā re adipisci T. postaviti (postavljati) se s čim pri potomstvu, dare aliquem in omnem memoriam Sen. ph. večnemu spominu izročiti (izročati), mane demum in memoriam regredior (z ACI) Pl. se mi vrača spomin, se spet spominjam, redite in memoriam (z odvisnim vprašalnim stavkom) Ci. prikličite si v spomin, spomnite se, solus omni memoriā (kolikor se ve) … ex Africa imperator fuit Eutr., memoria et recordatio ali recordatio et memoria Ci. živ spomin; s subjektnim gen.: post hominum memoriam Ci. odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni, od zdavnaj, od pamtiveka; z objektnim gen.: Cn. Pompei memoriam amisimus Ci., primam memoriam deponere alicuius C. pozabiti (naspr. memoriam alicuius (rei) retinere) C., Ci., delere memoriam dedecoris L., in memoriam redire mortuorum Ci. zopet se spomniti (spominjati) mrtvih, suarum se miseriarum in memoriam inducere Pl. (po)misliti na svoje pretekle težave, memoriam rerum Romanarum tenere Ci. poznati rimsko zgodovino, biti poznavalec rimske zgodovine, memoriā patris nobis infensus T. do nas sovražen, ker se je spominjal očeta, bonae societatis, sceleris memoria T. zavest, periculi L. ali belli inferendi L. misel na začenjanje vojne.

3. meton. čas, doba, obdobje (sedanjost in preteklost, predmet spomina): Vell., Suet., Amm., homo memoriae nostrae doctissimus Gell., multorum annorum Ci., philosophi huius memoriae Ci., in omni memoriā Ci., meā, nostrā memoriā Ci. v mojih (naših) časih, patrum (avorum L.) memoriā O. za časa (naših, njihovih itd.) očetov (dedov), usque ad nostram memoriam, paulo supra hanc memoriam C. malo pred našo dobo, pueritae memoriam repetere Ci., pueritiae memoriam ultimam recordari Ci., a summa memoriā Varr. od najstarejših časov; occ. dogodek, primer: repetenda est veteris cuiusdam memoriae non sane satis explicata recordatio Ci.

4. omemba, poročilo, (ustno ali pis(me)no) izročilo, tradicija, pripoved, zgodovina: Tert., ridiculum est de hominum memoriā tacere Ci. o ustnem poročilu, ustnem pričevanju, litterarum memoriam flagitare Ci. pis(me)ne dokaze, pis(me)na dokazila, prodere aliquid memoriā (v nasprotju z memoriae prodere pod 2.) C. ustno poročati, memoriā ac litteris Ci. ustno in pis(me)no, de Magonis interitu duplex memoria prodita est N. obstaja dvojno izročilo, de quibus memoriam accepimus Ci. o katerih nam zgodovina poroča (pripoveduje), multos deerrasse memoria prodidit Col. zgodovina, omnis rerum memoria Ci. svetovna zgodovina; meton. spominski zapis, spomenica: vitae memoriam prosā oratione componere Suet. življenjepis; kot naziv: homo a memoriā Lamp. cesarski zgodovinopisec; pl. memoriae pis(me)ni spomeniki, letopisi: in veteribus memoriis legimus Gell., memoriarum veterum exsequentissimus Gell.

5. (umetnostni) spomenik, pomnik, nagrobni spomenik, nagrobnik: antiquarum urbium memoriae Hier., martyrum Aug. — Poseb. Memoria -ae, f Memórija = „Spominka“, boginja spomina, mati Sapiencije (Modrosti): Afr. ap. Gell., Arn.

mendōsus 3, adv. -ē (mendum)

1. pass. poln pomanjkljivosti (hib, napak), pomanjkljiv, nepopoln, hibav, hiben, napačen; o telesnih hibah: equi facies O.; n. adv.: ne qua subaerato mendosum tinniat auro? Pers.; v stvarnem oziru poln (stvarnih) napak, poln nepravilnosti, napačen, nepravilen: exemplar testamenti Plin. iun., quamquam his laudationibus historia rerum nostrarum est facta mendosior Ci., mendosissimis fatigari codicibus Aug., mendose colligere Pers., mendose scribere, mendosissime scriptum esse Ci.; pesn. v nravstvenem oziru = vitiosus: mendosus et mendax H. poln napak in laži, mendosi mores O., si vitiis mediocribus ac mea paucis mendosa est natura (značaj, srce) H.

2. act. (pri pisanju) delajoč napake: cur servus societatis qui tabulas conficeret, semper in Verruci nomine certo ex loco mendosus esset Ci.

mendráti to shift nervously from one foot to the other

mendráti pri hoji to trip
mendráti travo to tread on the grass

Menelāus (Menelāos) -ī, m (Μενέλαος) Meneláj, Atrejev sin, Agamemnonov brat, Helenin soprog, kralj v Šparti (Sparti): Enn. fr., Acc. fr., Ci., H., Pr., O., Corn., Vell., Mart., T., Q., Val. Max., M., Sen. ph., Sen. tr., Petr., Aus., Hyg. idr., Menelai portus N. Menelajev pristan, primorsko mesto na obali Kirenajke; šalj. Menelaus o M. Lukulu, ki mu je Menij zapeljal soprogo: Ci. ep.; pl. apel. = varani zakonski možje: Hier. — Od tod adj. Menalāēus (Μενελάειος) Menelájev, menelájski: thalamus Pr.

2. sin Aminta III. iz Makedonije in Gigaje, polbrat Filipa II., padel l. 359 pri plenjenju Olinta: Iust.

3. Menelaj, grški retor iz starega feničanskega mesta Marat (Menelaus Marathenus), učitelj govorništva Tiberija Grakha: Ci. (prim. tudi Marathos).

4. eden od udeležencev pojedine pri Trimalhionu: Petr.

Menēnius 3 Menénij(ev), ime rim. patricijskega rodu. Poseb. znana sta:

1. Menenius Agrippa (pri L. tudi Agrippa Menenius) Menenij Agripa, konz. l. 503; baje je ob prvi izselitvi l. 494 z znano basnijo o želodcu in udih pregovoril plebejce, da so se vrnili v Rim: L., Aur.

2. neki čudak in napol norec za časa Horacija: H. Adj. Menēnia tribus Ci. ep. Menenijeva tribus. Menēniānus 3 Menénijev (tj. Menenija Agripe): iudicium L.

mener [məne] verbe transitif voditi, peljati; gnari (živino); opravljati (posel); verbe intransitif voditi, peljati (à v, k); sport voditi, biti v vodstvu, biti na čelu

mener quelqu'un à la baguette (figuré) koga imeti na vrvici, ukazovati mu
mener la barque (figuré) imeti stvar v svojih rokah, voditi jo
mener quelqu'un en bateau, en barque, en double (figuré, populaire) (pre)varati koga, prelisičiti
mener grand bruit, grand tapage autour d'une affaire dvigniti velik hrup pri kaki stvari, zadevi
mener une enquête voditi preiskavo
mener quelqu'un par le (bout du) nez voditi koga za nos
mener le branle, la danse (figuré) biti vodja
mener une affaire à bonne fin, à bien zadevo srečnn izpeljati
mener en laisse, à la lisière (figuré) voditi na vrvici
n'en pas mener large (familier) vdati se
mener loin dolgo trajati (o zalogi), figuré imeti daljnosežne posledice
ne pas en mener large (familier) biti v težavah, v stiski, nemiren, v strabu
ne pas mener long de quelque chose (figuré) ne priti daleč s čim
mener par la main voditi za roko
mener à mal voditi k slabemu koncu
ne mener à rien nikamor ne voditi, nobenega smisla ne imeti
mener un train fou (sport) drveti, voziti z divjo hitrostjo
mener grand train razkošno živeti
mener une vie sans souci brezskrbno živeti
mener la vie dure à quelqu'un imeti brutalno obiast nad kom
l'argent mène le monde (proverbe) denar je sveta vladar

menguado strahopeten, malosrčen; bedast, neumen; beden; skop, pičel; nesrečen

nacer en hora menguada roditi se pod nesrečno zvezdo
¡menguado amiga! (ironično) lep prijatelj!
(puntos) menguados posnete zanke (pri pletenju)

Menippus -ī, m (Μένιππος) Meníp

1. kiniški filozof, ki ga je posnemal Varon (Varro): Ci., Macr. — Od tod adj. Menippēus 3 (Μενίππειος) Menípov, meníp(ov)ski, menipéjski: saturae Menippeae Gell., Macr. menipejske satire (zabavljice, zabavljivke), naslov Varonovih satir, haeresis Varr.; od tod o Varonu samem: Varro Menippeus Arn.

2. iz Stratonikeje, znamenit retor, pri katerem je študiral tudi Ciceron: Ci.

3. oficir Filipa V.: L.

meniskus samostalnik
1. anatomija (del kolena) ▸ meniscus, meniszkuszPrvi pregled je pokazal, da si je poškodovala meniskus. ▸ Az első vizsgálat kimutatta, hogy megsérült a meniszkusza.
Povezane iztočnice: zunanji meniskus, notranji meniskus

2. fizika (o gladini) ▸ meniszkusz
Pri natančnem merjenju volumna se mora meniskus tekočine v vratu bučke dotikati spodnje oznake, ki označuje volumen bučke. ▸ A pontos térfogatméréshez a lombik nyakában lévő folyadék meniszkuszának érintenie kell a lombik térfogatát jelző alsó jelet.

menopavza samostalnik
(o telesnem obdobju) ▸ menopauza, változókorVerjetnost, da se bo razvil rak dojk, je največja pri ženskah v menopavzi. ▸ A menopauzában lévő nőknél a legnagyobb a mellrák kialakulásának a valószínűsége.
Povezane iztočnice: zgodnja menopavza, moška menopavza, prezgodnja menopavza

menor manjši; mlajši; nepolnoleten; glasba mol

hermano menor mlajši brat
menor de edad nedoleten, nepolnoleten
un año menor que él leto mlajši kot on
al menor movimiento pri najmanjšem gibu
por menor v malem, posamezno; podrobno; obširno
comercio (al) menor trgovina na drobno
clérigos menores minoriti

mēns, mentis, f (indoev. kor. *men- misliti; prim. skr. máti- misel, mnenje, gr. μένος, lat. me-min-i, sl. pamet, meniti, hr. pȁmet, lit. mintìs misel, ideja, išmintìs pamet, got. anaminds domneva, gamunds spomin = stvnem. gimunt spomin; prim. tudi memini) mišljenje in sicer

1. miselnost, miselna sposobnost, pamet, razum(nost), um, preudarnost, razsodnost, starejše sprevidnost, duh: V., Cat., Lucr. idr., mens, cui regnum totius animi (nad vso dušo) a naturā tributum est Ci., mens et ratio Ci. pamet in razum, timor omnium mentes animosque perturbavit C. preudarnost in pogum, glavo in srce, mens publica Ci. državniška modrost, sana Ci., H. zdrava pamet (naspr. amentia), suae mentis esse ali mentis compotem esse Ci. biti pri zdravi pameti, mente captus Ci. = inops mentis O. = mente lapsus Suet., mente alienatā C. slaboumen ali blazen, sine ullā mente brez premisleka, brez pomisleka, mens ut rediit O. zavest.

2. mišljenje, miselnost, prepričanje, nazor, srce, čud, narava, značaj, temperament: Lucan., Ap., mens animi Pl., Lucr., Cat., mens bona O., Pers., Q., Sen. ph., Petr., mala mens Ter., Tib., aversa deae mens V. neugodno, nenaklonjeno mišljenje, inimica mens N., integra H., pura Plin., illiberalis Q., perniciosissima Q., mens animi vigila Lucr., vestrae mentes atque sententiae Ci. mišljenje in mnenja, mens cuiusque is est quisque Ci. mišljenje posameznika je posameznik sam, tvoje mišljenje — to si ti, animi, qui nostrae mentis sunt L. občutja, nagnjenja, ki se ujemajo z našim značajem, nam ut ad bella suscipienda Gallorum alacer ac promptus est animus, sic mollis ac minime resistens ad calamitates perferendas mens eorum est C. kakor so Galci srčni … tako so mehkužni, multas mente expromam querellas Cat. iz dna srca; occ.
a) duševno razvnetje, razvnetost, strast(nost), čustvo, jeza, srd, nejevolja, srčnost, pogum: Sil., Val. Fl., compesce mentem H. jezo, dolor quod suaserit et mens H. strast, verba, quae timido possunt addere mentem H. srčnost da(ja)ti, mala mens (strast) furorque vecors Cat., mentes (acc.) demittunt V. srčnost jim upada.
b) vest: cum vero iurato sententia dicendast meminerit deum se adhibere testem id est ut ego arbitror mentem suam qua nihil homini dedit deus ipse divinius Ci., rubet auditor cui frigida mens est criminibus, tacita sudant praecordia culpa Iuv., quos diri conscia facti mens habet attonitos et surdo verbere caedit Iuv.

3. meton.
a) misel, misli: mentem inicere Ci. ali mittere V. navdahniti komu misel, utinam tibi istam mentem di duint Ci., numquid vis? (De.) Mentem vobis meliorem dari Ter., hac mente N. po tem premisleku, optemus meretrici bonam mentem Sen. rh., dii omnium mentes perspiciunt Ci.
b) spomin, mnenje, misel, nazor, pogled na kaj, namen, naklep, namera, sklep, načrt, volja: mentem effici rebantur Ci., mens memor Lucr. zvest spomin, venire (alicui) in mentem na pamet, na misel prihajati (komu), spominjati se; z gen.: hominum fortunas (= fortunae) Naev. fr., temporis, hominis, tuarum virtutum Ci.; z nom.: non venit in mentem pugna apud Regillum lacum? L., numquam ea res tibi tam belle in mentem venire potuisset, nisi … Ci.; z de in abl.: ut lepide atque astute in mentem venit de spectaculo malae Ci.; z inf.: qui in mentem venit tibi istuc facinus facere tam malum? Pl., qui in mentem venit tibi istaec dicta dicere? Pl., cum igitur hoc animal tam sit canorum sua sponte, quid in mentem venit Callistheni dicere deos gallis signum dedisse cantandi, cum id vel natura vel casus efficere potuisset? Ci.; z ACI.: neque eis venit in mentem suis tergis, suis cervicibus virgas illas securesque imminere quas ad metum aliorum praeferrent L.; z ut: ei in Galliā primum venit in mentem, ut … Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: veniat in mentem, ut (kako) trepidos quondam maiores vestros intra moenia compulsos … defenderimus L.; v enakem pomenu tudi: in mentem (mihi, mi) est ali fuit Pl., Ter., id ego iusiurandum patri datum usque ad hanc aetatem ita conservavi, ut nemini dubium esse debeat, quin reliquo tempore eadem mente sim futurus N. bom istega mnenja, ne odstopam od svojega mnenja, mentibus (naspr. vocibus) reliquorum respondebo Ci., longe mihi alia mens est S. jaz mislim povsem drugače, quā facere id possis, nostram nunc accipe mentem V., immittere corpus in undas mens fuit O. njegov namen je bil, nameraval je, rege incolumi mens omnibus una est V., muta istam mentem Ci., sed simul ex nimia mentem pietate labare sensit O. voljo; tako tudi pl.: protinus ereptas viventi pectore fibras inspiciunt mentesque deum scrutantur in illis O., explorare mentes deorum ali quaesitas intrare (spoznati) mentes superûm Sil.

4. pooseb. Mens Méns, boginja zavednosti, zavesti: O., qui inspectis fatalibus libris rettulerunt patribus, quod … et Iovi ludos magnos et aedes Veneri Erycinae ac Menti vovendas esse L., Menti aedem T. Otacilius praetor vovit L. (po bitki ob Trazimenskem jezeru je pretor Tit Otacilij (T. Otacilius) tej boginji obljubil svetišče na Kapitoliju; posvetitev tega svetišča so praznovali vsako leto 8. junija.)

Opomba: Nom. sg. mentis: Enn. ap. Varr., Prisc.; vulg. abl. sg. menti: Col. poet.

mēnsa -ae, f (najbrž subst. fem. pt. pf. glag. metīrī)

1. miza: Varr., Mart., Pr., Sen. rh., Sen. ph., Sil., Stat. idr., tripes H., mensas cibis exstruere Ci. ali onerare V., mensam ponere O., mensam auferre Pl. ali tollere ali movere Cu. ali removere V. dati odnesti mizo = vstati od mize = a mensā surgere Pl., aliquem mensae adhibere Col. povabiti k mizi; occ: pisces mensā averrere H. poribati mize, mensam poni iubet H. plačilno, menjalniško mizo, mensa publica Ci. javna banka, mensa (popolnoma mensa lusoria) Aug. igralna miza, mensae deorum V. ali mensae curiales, triviales P. F. darilne mize, žrtveniki, oltarji, nam super terrae tumulum noluit quicquam statui nisi columellam tribus cubitis ne altiorem aut mensam aut labellum Ci. (De leg. 2, 66) „žrtveniček“, „oltarček“, m. vetus Petr. stara darilna posodica (žrtvenica) na žrtveniku, žrtveniški nastavek, Iovis mensa Plin., mensa lanionia Suet. mesarski pult, mensa (sc. piscatoria Porph.) H. prodajni pult (ribarjev); pri strelnem orožju (katapultu ipd.): mensa Vitr. „miza“ = podolgovati ploščati del katapulta, mensa Ap. oder, na katerem so bili naprodaj postavljeni sužnji, mensae farreae Aur. pšenične pogače, ploščati pšenični hlebi (kot žrtveni dar); na te je treba misliti tudi pri reklih absumere mensa V. (Aen. 3, 257) in etiam mensas consumimus V. (Aen. 7, 116); ker namreč Enejevi tovariši niso imeli miz, so jim te ploščate pogače rabile za mize.

2. meton. pojedina, gostija, (velika) jed: V., Cat., Mart., Sen. tr. idr., apud mensam Pl. pri jedi, super mensam Cu. ali mensas Fl. med pojedino, lucis pars optima mensae est data, nox somnis O. je dana (določena) za pojedino, vita plena Italicarum mensarum Ci. gostij, lautioris mensae epulas parant Hier.; konkr. jed, rihta: Syracusiae mensae Ci., primae mensae prve jedi, mensa secunda Ci. ep., N., Lamp., tudi pl. mensae secundae V., H., O. poobedek, pokosilne jedi, poslastice, parciore mensā uti T. skromneje jesti (obedovati), prior mensa est alicui rei Plin. na mizi (= pri pojedinah) ima (kaj) prednost, proxima est mensa iecori Plin. jetrom je pri pojedinah odmerjeno prvo mesto za … , pri pojedinah jetra sledijo takoj za … ; mensa = povabljeni gostje: cum primum istorum conduxit mensa choragum Suet.