Franja

latitō¹ -āre -āvī (intens. glag. latēre)

1. na skrivnem (skrit, skrivaj, potajno) bivati, skrivati se; o osebah: latitant per tecta sorores O., l. rupe cavata (pod skalo) O., procul obscura parte O. v temnem kotu, per multos dies O., interdiu in villis Auct. b. Afr., in tabernulā Val. Max., inter ignominiosos Petr., non diu l. Amm.; z dat. (komu, pred kom): ille ignavissimus mihi latitabat? Pl.; z acc. (komu, pred kom skrivati se =) ne dati komu videti se: patronum Pomp. (Dig.); o stvareh: herbarum genera dispertita inter terram latitare minute Lucr., quos avaritia in imo (v globini zemlje), ubi illud malum virus (zlonosni strup = denar) latitat, defodit Sen. ph.; zelo pogosto pt. pr. latitāns -antis skrivajoč se = skrit (o živih in neživih bitjih): extrahitur domo latitans Oppianicus a Manilio Ci., errans, latitans Hirt., latitans ego rupe O. pod skalo, latitantes amici O., l. aper H., invisae atque latitantes res C., latitantibus atque incognitis rebus magis confidimus C., inversis quae sub verbis latitantia cernunt Lucr., latitantia sidera O.

2. occ. skrivati se, da ne bi bilo treba iti pred sodišče: Ulp. (Dig.), si latitare ac diutius ludificare videatur Ci., latitat omnino, sed, si requiri iusseris, invenient hominem apud sororem tuam occultantem se Ci., qui fraudationis causā latitarit Edictum praetor. ap. Ci. et ap. Ulp. (Dig.).

latitudinale agg. geogr. latitudinalen, ki se nanaša na zemljepisno širino

lătitūdō² -inis, f (latēre) skritost, bivanje na skrivnem, skrivanje: Cael.

Latium -iī, n Lácij, italska pokrajina med Tibero in Kampanijo z glavnim mestom Rim (danes Campagna di Roma in del pokrajine, imenovane Terra di Lavoro: Varr., Ci., H., Mel., Plin. idr. Prvotno (tj. pred razdružitvijo Latinske zveze) je obsegala le bivališče Latincev: deželo med Tibero in Pontinskim močvirjem (Latium antiquum V. ali vetus T.), pozneje (po latinski vojni, končani l. 338) pa še novopridobljena ozemlja Rimljanov na vzhodu in jugu: ozemlje Ekvov, Hernikov, Volskov in Avrunkov (Latium novum ali adiectum Plin.); meton. = Latín(c)i: ius Latii T. ali samo Latium (sc. ius) latinsko pravo, pravo Latincev: Latio dato Plin., Latio donati incolae Plin., Latium externis dilargiri T. (prim. Latīnitās 1.). Od tod adj.

1. Latius 3 latínski, lácijski: gens, montes, herba O.; occ. = rímski: annus, duces O., forum (= forum Romanum, kjer so v Rimu potekale sodne obravnave) O., vulnera O. Rimljanov, Latiae facundia linguae O., Latiae Musae Col.

2. Latīnus 3 latínski, lácijski, rímski: verbum Varr. fr., verba Q., lingua Ci., sermo Ci., N., Q., Suet., vertere in Latinum sermonem L. (po)latiniti, prevesti (prevajati) v latinščino, via Latina L., Suet. Latinska cesta (ki se je začela pri Latinskih vratih (porta Latīna) blizu Kapenskih vrat (porta Capēna), L. coloniae Suet. (= ki so imele latinsko pravo, ius Latii), feriae Latinae C., L., tudi (subst.) samo Latinae (sc. feriae) L., idr. praznik Latinske zveze, ob katerem so zavezniki na Alb(an)ski gori žrtvovali lacijskemu ali latinskemu Jupitru (Iuppiter Latiāris); po razdružitvi Latinske zveze so Rimljani prevzeli ta praznik in ga obhajali vsako leto; tibicen Latinus, Latini auctores, praeceptores, orationes Latinae Q., Lat. consuetudo Col., Flavia … Latinae condicionis Suet. ki je imela pravice Latinke, ne Rimljanke, pugiles Lat., Lat. rhetores Suet., verbum (glagol) minus Latinum Hier.; komp.: nihil conditius, nihil Latinius legi Marcus Aurelius ap. Fr., nihil dulcius nihilque Latinius haberemus tuis voluminibus Hier.; superl.: homo latinissimus et facundissimus Hier. Subst.
a) Latīnī -ōrum, m α) Latín(c)i, Lácijci, preb. Lacija: V., L., Iust., Aur. β) imetniki latinskega prava, upravičenci po latinskem pravu (ius Latii, Latinitas): nihil acerbius socii et Latini ferre soliti sunt quam … Ci.; pozneje tudi take občine zunaj Italije, ki so imele latinskemu podobno pravo (prim. Latīnitās 1.): Latini (sc. magistratus) post plebeios, ceterarum Italiae gentium post Latinos T. γ) latinsko govoreči: Q. in pozni pisci. δ) Latini Iuniani osvobojenci po Junijevem zakonu (lex Iunia Norbana iz l. 28 po Kr.): G.
b) Latīnum -ī, n latinščina, latinski jezik, latinsko: convertere in Latinum Ci. ali vertere in Latinum Q. ali vertere ex Graeco in Latinum Plin. iun. ali transferre ex Graeco in Latinum Q. prevesti (prevajati) v latinščino, (po)latiniti.

3. Adv. Latīnē latinsko: id nos Latine gloriosum dicimus Pl., Latine loqui L. govoriti latinsko, Lat. dicere ali loqui (pregnantno) Ci. pravilno (okusno, uglajeno, lepo) latinsko govoriti, Latine dicendi copia Ci. bogastvo latinske zgovornosti, Lat. reddere Ci. ali transferre Q. v latinski jezik prevesti (prevajati), (po)latiniti, Lat. scire Ci. znati latinsko, razumeti latinščino, biti vešč latinščine, naspr. Lat. nescire Tit. fr., Ci., Lat. pronuntiare N., L., Q., aliquem Lat. docere Plin. iun., aliquid Lat. componere Suet., si quid res exigeret, Lat. formabat vertendumque alii dabat Suet., verbum Graecum Lat. enuntiabo Ap., occisum ab se Marium Lat. clamare coepit Front.; komp.: Latinius appellare Hier.; metaf.
a) = jasno: qui plane et Latine loquuntur Ci.
b) = odkritosrčno, pošteno, naravnost, na vsa usta: Latine me scitote, non accusatorie loqui Ci.

4. Latīniēnsis -e latínski: ager Ci., populus, vina Plin.; subst. Latīniēnsēs -ium, m Latín(c)i: Ci. Kot rim. priimek, npr.: Q. Caelius Latiniensis Ci. Kvint Celij Latinienzij (= Latinski).

5. Latiālis -e lácijski, latínski: populus O., Iuppiter Latialis Lucan. lacijski (latinski) Jupiter, predstojnik in zavetnik Latinske zveze (gl. zgoraj feriae Latinae), sermo Plin.; pesn.: Lat. caput Lucan. = aedes Iovis Latialis.

6. Latiāris -e (starejša obl. za Latiālis, e) lácijski, latínski: collis Varr., Iuppiter Latiaris (= Iuppiter Latialis) Ci., L., Plin., Lact., quidam eum (Caligulam) Latiarem Iovem consalutarunt Suet., regnum Aug., doctrina Macr. Od tod
a) adv. Latiāriter (po) latinsko: peplo circa umeros involuto Latiariter tegebatur M., Latiariter effari M., te Latiariter sonantem Sid.
b) subst. Latiar -āris, n lacijar, praznik lacijskega (latinskega) Jupitra: Ci. ep., Macr.

latrōcinium -iī, n (latrōcinārī) posel, s katerim se ukvarja latro, torej

1. vojaščina, vojaška služba: qui apud regem in latrocinio fuisti Pl. ap. Non.; metaf. vojna igra na šahovnici, šah(iranje): sive latrocinii sub imagine calculus ibit, fac pereat vitreo miles ab hoste tuus O. (prim. latrō2 1.).

2. (cestno) roparstvo, ropanje, roparski pohod, razbojništvo, hajduštvo, tudi gusarstvo, gusarjenje = pomorsko roparstvo (razbojništvo), piratstvo, neupravičeno vojskovanje (naspr. (iustum) bellum): incursiones hostium et latrocinia Ci., sublata (zatrta) Mysiae latrocinia Ci., illum ex occultis insidiis in apertum latrocinium coniecimus Ci., tantum profeci … , ut id, quod esset a te scelerate susceptum, latrocinium potius quam bellum nominaretur Ci., infer patriae bellum, exsulta impio latrocinio Ci., cum in eius regnum … latrocinium huius imperii immisisses Ci. ko si bil njegovo kraljestvo … prepustil tej (naši) državni oblasti v ropanje, in furto aut latrocinio comprehendi C., in bello et latrociniis nati C., pugna latrocinio magis quam proelio similis fieri S. bolj podobna razbojniškemu napadu kot vojaškemu spopadu, aperto latrocinio infesta omnia esse L., cum … latrocinii modo caeca et fortuita fero pro sollemni et sacrata militia sit L., res proxime formam latrocinii venerat L. se je bila skoraj sprevrgla v cestno razbojništvo, Alexandri latrocinia Sen. rh., latrocinium (latrocinia) facere Sen. ph., Lact., crebra hinc proelia et saepius in modum latrocinii per saltus per paludes T. kakor na roparskih pohodih, latrocinii convictus Suet., ex occasione magis latrocinia quam bella faciebant Fl. bolj roparske pohode kot … , latrociniis ac praedationibus infestato mari Vell., l. maris Iust., latrocinio publico opprimi, Gaetulorum latrocinia Aur., latrociniis occultis ad gravia bella Amm., furta latrociniaque Amm.; metaf. lopovščina, kovarstvo, spletkarstvo, rovarstvo, spletke: furtim et per latrocinia ad imperia niti S. lopovsko, sleparsko (adv.), quid futurum sit latrocinio tribunorum Ci.

3. meton. razbojniška četa, razbojniška drhal, tolpa, svojat, sodrga, tropa, banda: quodsi ex tanto latrocinio iste (sc. Catilina) unus tolletur Ci., quod putares hic latrocinium non iudicium futurum Ci., eum … vis latrocinii vestri totā urbe volitaret Ci., ad explendas egestates latrocinii sui Ci.

laudātio -ōnis, f (laudare)

1. hvaljenje, (po)hvala, slavospev, pohvalni govor, hvalnica: l. tua Ci. ki jo ti daješ, sic adulescentīs simulata laudatione recuperavit N.; pl. laudationes (po)hvale (naspr. obiurgationes) Sen. ph.; s subjektnim gen.: l. hominis turpissimi Ci. (po drugih collaudatio); pl. modulatae laudationes hvalospevi, slavospevi: captus … modulatis Alexandrinorum laudationibus Suet.; z objektnim gen.: laudatio eorum Ci.

2. occ.
a) pohvalno pričevanje o kom na sodišču, zagóvoren (obrambni) govor, zagovor pred sodiščem: gravissima atque ornatissima l. Ci., quae est ista laudatio? Ci., laudationem falsam esse dicebat Ci.; s celotnim izrazom: l. iudicialis Suet.
b) hval(il)ni govor v čast pokojnikov, hvalnica na čast pokojnikom, pogrebni govor: exsequiae, pompa, laudatio Ci., laudationis loco consul Antonius per praeconem pronuntiavit senatus consultum, quo … Suet.; popolnoma: l. funebris: Ci., Sen. rh., Q., v pl.: Plin. iun.; z objektnim gen.: non nullae mortuorum laudationes Ci., laudatio mortui L., ut earum (sc. matronarum) sicut virorum post mortem sollemnis laudatio esset L.
c) zahvala, zahvalno poročilo, tj. ugodno poročilo o delu namestnika, ki so ga preb. rim. provinc vsako leto (navad. februarja) pošiljali rim. senatu: homini alienissimo a civitatibus laudationes per vim et metum comparare Ci., tum eos hortatus sum, … ut illam laudationem, quam se vi atque metu coactos … decresse dicebant, tollerent Ci.

laudātor -ōris, m (laudāre)

1. hvalitelj, hvalilec, slavilec, slavitelj, v slabš. pomenu hvaličar, hvalisavec: pacis, voluptatis Ci., rerum gestarum mearum laudatores Ci., laudator temporis acti H., formae O., turpissimi cuiusque facti Q., paratus ad falsa l. Sen. ph., parsimoniae paupertatisque Lact. oznanjevalec.

2. occ.
a) ugodna priča, priča hvalitelj pred sodiščem: proferam testīs, excitabo laudatores Ci., in iudiciis qui decem laudatores dare non potest Ci.
b) govornik na čast (v proslavitev) kakega pokojnika, pogrebni govornik: Plin. iun., idem in utroque funere laudator L.

laufen (lief, gelaufen) teči (auch für Flüssigkeiten); (zu Fuß gehen) hoditi, iti peš, pešačiti; Technik teči, (sich drehen) vrteti se; (in Gang sein) delovati, obratovati, teči; (undicht sein) teči, puščati; Astronomie Planeten: gibati se, laufen um krožiti okrog; Zeit: teči, bežati; Weg: teči, potekati; Boot, Schiff: pluti; Recht Vertrag: veljati; ein Artikel: dobro se prodajati; im Fernsehen, Theater: biti na programu; eine Angelegenheit: odvijati se; die Nase läuft iz nosa se cedi; an, gegen etwas laufen zadeti ob, naleteti na; sich müde laufen utruditi se (pri hoji); nach etwas laufen iskati; (kalt) über den Rücken laufen (mrzlo) iti/spreleteti po hrbtu; Gefahr laufen biti v nevarnosti (er läuft Gefahr je v nevarnosti) , groziti: grozi mu nevarnost; jemanden laufen lassen izpustiti, pustiti na svobodi; die Dinge laufen lassen pustiti, naj gredo stvari svojo pot; gelaufen sein biti končan/opravljen (die Sache ist gelaufen to je že končano, tu ni več kaj) ; ein Flüstern lief durch die Menge v množici je završalo; figurativ unter fener liefen pod razno zaupno

laufenlassen^*, laufen lassen* pustiti na prostosti; izpustiti

laufmaschensicher na katerem se ne spuščajo zanke

launch¹ [lɔ:nč] samostalnik
splavitev (ladje); največji čoln na ladji, barkasa; izletniški parni ali motorni čoln
figurativno začetek

laurenziano agg.

1. relig. ki se nanaša na sv. Lovrenca

2. hist. medičejski:
biblioteca laurenziana medičejska knjižnica

laut¹ Adjektiv glasen; hrupen; Adverb glasno, na glas; laut werden postati glasen, figurativ oglasiti se, razširiti se, razvedeti se; nichts laut werden lassen držati v tajnosti

Lautenspiel, das, igranje na lutnjo

Lautenspieler, der, lutnjar, igralec na lutnjo

lauthals na ves glas, na vse grlo

lautia -ōrum, n (morda s sab. l nam. d = dautia (gl. dautia) ali pa asimilirano iz loca lautia) pogostitev na državne stroške, privilegij, ki so ga v Rimu omogočili inozemskim poslancem in drugim imenitnim gostom v počastitev: locus inde lautiaque legatis praeberi iussa L. (aliteracija =) hram in hrana, ad hoc aedes liberae locus lautia legatis decreta L., daucia, quae lautia dicimus, et dantur legatis hospitii gratiā P. F.; metaf.: Sen. rh., Sid., Symm., Serv., rebar … equum illum meum hospitium ac loca lautia mihi praebiturum Ap., novus dominus (= osel) loca lautia prolixe praebuit Ap.

láva ž
1. kredenac, ormar za stolno posuđe
2. nekada nizak ormar u blagovaonici, u trpezariji na kojemu su se spremala jela

lávast -a -o lavast, koji je nalik na lavu, koji sadrži lavu

lay aside, lay by prehodni glagol
odložiti, oddati, dati na stran, štediti