Franja

pokazíti chapucear

pokaziti komu kaj desbaratar (ali echar a rodar) los proyectos de alg
pokaziti se salir mal; dar mal resultado; fracasar; malograrse; fallar

poklíc calling, vocation; occupation; profession; (obrt, rokodelstvo) trade

akademski poklíci the learned professions
rokodelski poklíci pl manual trades pl
kaj je njegov poklíc (po poklícu)? what is his profession?
po poklícu je učitelj he is a teacher by profession
avtomehanik je po poklícu he is a motor mechanic by trade
kakšen poklíc si bo izbral? what profession will he choose?
redni (postranski) poklíc full-time, regular (secondary) occupation
izbrati poklíc to choose a vocation
ne čutim poklíca za študij prava I have no vocation for legal studies, I feel no urge to take up the law
lotiti se poklíca to enter a profession, to take up (ali to go in for) a profession
opravljati svoj poklíc to attend to one's business
zgrešiti svoj poklíc to mistake one's vocation

poklíc vocation ženski spol , profession ženski spol , métier moški spol , carrière ženski spol

po poklicu de profession, de métier
ročni, umski poklic métier manuel, intellectuel
rokodelski poklic métier manuel (ali artisanal)
svobodni poklic profession libérale
poklic tolmača interprétariat moški spol
učiteljski poklic profession d'enseignant (ali d'instituteur, de professeur)
imeti poklic za kaj avoir la vocation pour quelque chose
poklic si izbrati choisir un métier, embrasser une profession (ali une carrière)
izvrševati zdravniški poklic exercer la profession de médecin (ali la médecine)
menjati poklic changer de métier
opravljati poklic exercer (ali pratiquer) une profession (ali un métier)
stopili v učiteljski poklic entrer dans l'enseignement
zgrešiti poklic manquer sa vocation, se tromper de vocation
živeti za svoj poklic vivre (pour) son métier

poklícati appeler, mander, convoquer, faire venir quelqu'un, interpeller

poklicati koga po imenu appeler quelqu'un par son nom
nujno koga poklicati k sebi mander quelqu'un d'urgence
koga na pomoč poklicati appeler quelqu'un à son aide (ali à son secours)
poklicati komu kaj v spomin rappeler (ali remémorer) quelque chose à quelqu'un, rappeler quelque chose à la mémoire de quelqu'un
poklicati koga po telefonu appeler quelqu'un par téléphone, téléphoner à quelqu'un, donner (ali passer) un coup de téléphone (ali familiarno de fil) à quelqu'un
poklicati k vojakom appeler sous les drapeaux (ali aux armes)
poklicati zdravnika faire appeler le médecin
zopet poklicati v življenje réanimer, faire revivre, rappeler quelqu'un à la vie

pȍklōn m
1. darilo: dati, dobiti što na poklon dati, dobiti kaj za darilo, kot darilo; -u se ne gleda u zube
2. poklon, priklon

pokóra expiación f ; penitencia f

delati pokoro hacer penitencia, (za kaj) expiar (a/c)
naložiti komu pokoro (rel) penitenciar a alg

pól² (polovica) half

ob pól sedmih at half past six
ob sedmih ali pól osmih at seven or half past (seven)
na pól fifty-fifty
pól na pól on a fifty-fifty basis
razdeliti si na pól s kom to go fifty-fifty with someone
pól funta half a pound
pól ure half an hour
pól deleža a half share
za pól cene at half price
za pól več half as much (oziroma many) again
lopov in pól an utter scoundrel (ali rogue)
to (pa) je klobuk in pól! that's some hat!
biti na pól pota v Ameriko to be halfway to America
na pól kaj napraviti to do something by halves
na pól se odločiti za to have half a mind to...
le na pól narejen only half finished
srečal sem jih na pól pota I met them halfway

polágati pòlāžēm
1. polagati: polagati temelje zgradi, novom životu, prugu; polagati stoci hranu, sijeno, seno; polagati mnogo na koga, nadu u koga; polagati novce, račune
2. opravljati: polagati ispit; polagati zakletvu prisegati; polagati pravo na nešto lastiti si pravico do česa, na kaj

polágati to lay (ali to put, to place) down; (cevi ipd.) to lay on, to install; (na rano) to apply

polágati parket to parquet
polágati račun to render (an) account of, to account for, to give (an) account of
polágati temeljni kamen to lay a foundation stone
polágati važnost na kaj to attach weight to something

polágati mettre, déposer, poser, asseoir (les fondements de quelque chose) , (napeljavo) installer

polagati izpit passer un examen
polagati mine poser des mines
polagati račun rendre des comptes
polagati važnost na kaj mettre (ali attacher) de l'importance à quelque chose, insister sur quelque chose

polágati (-am) | položíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. adagiare, appoggiare, deporre, posare, mettere:
položiti glavo posare il capo
polagati otroka v zibko adagiare il bambino nella culla

2. (dati, dajati na določeno mesto) posare, porre, fondare; stendere:
polagati cevi, kable posare tubi, cavi
polagati tlak pavimentare, selciare, lastricare
polagati temeljni kamen porre la prima pietra
polagati temelje gettare, porre le fondamenta

3. (dati, dajati živini krmo) dar da mangiare (alle bestie)

4. (leči jajce, jajčece) deporre (le uova)

5. (plačati, plačevati; dati, dajati) pagare; depositare:
položiti kavcijo pagare la cauzione

6. pog. (povzročiti, da mora kdo leči) costringere a letto:
pljučnica ga je položila za tri tedne la polmonite lo costrinse a letto per tre settimane

7. pren. dare un tono di; velare:
položiti grožnjo v glas dare un tono di minaccia alla voce, velare la voce di minaccia

8. (odložiti, tudi pren. )
položiti slušalko deporre la cornetta
položiti orožje deporre le armi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. pren. položiti izpit dare l'esame, superare l'esame, passare l'esame
pog. pren. polagati račun rendere conto, dare il rendiconto
pren. polagati upe v koga, na koga porre le speranze in qcn.
pren. veliko polagati na kaj tenere in gran conto qcs.
pren. polagati kaj na srce komu raccomandare caldamente qcs. a qcn.
igre polagati karte giocare a carte
pren. položiti vse karte mettere le carte in tavola
pren. položiti roko na koga mettere le mani addosso a qcn., picchiare qcn.
pren. položiti roko nase suicidarsi
pren. položiti roko na srce mettere la mano sul cuore, essere sincero
pren. položiti žensko possedere una donna
pren. položiti koga čez koleno bastonare qcn., sculacciare qcn.
polagati (napeljati)
inštalacije installare
navt. polagati na ogrodje invasare (nave)
polagati (komu) na usta imbeccare (qcn.)

B) položíti se (-ím se) perf. refl. (uleči se) stendersi, coricarsi

polágati poner; colocar; meter (v en) ; (napeljavo) instalar ; (električno linijo) tender

polagati poudarek na insistir en; hacer hincapié en; acentuar a/c
polagati komu kaj na srce recomendar encarecidamente a/c a alg

polepíti coller

polepiti z etiketami étiqueter
polepiti kaj s papirjem coller du papier sur quelque chose

policija samostalnik
1. (organizacija; policisti) ▸ rendőrségKer ga niso mogli izslediti, so oškodovanci podjetnika prijavili policiji. ▸ Mivel nem tudták kinyomozni a hollétét, a károsultak a vállalkozó ellen feljelentést tettek a rendőrségen.Po posredovanju policije se je sin pomiril, a ne za dolgo. ▸ A rendőrség közbelépését követően a fiú megnyugodott, de nem hosszú időre.Tvoje izginotje smo javili policiji. ▸ Az eltűnésedről értesítettük a rendőrséget.
Povezane iztočnice: obmejna policija, finančna policija, avtocestna policija, tajna policija, uniformirana policija, vojaška policija

2. (policijska postaja) ▸ rendőrségNaslednje jutro se je odločila, da bo odšla na policijo in povedala, kaj se ji je pripetilo. ▸ Másnap reggel úgy döntött, hogy elmegy a rendőrségre, és elmondja, mi történt vele.V nedeljo zjutraj so na policiji prijavili tatvino kombija. ▸ Vasárnap reggel a rendőrségen bejelentették a furgon ellopását.

polish¹ [pɔ́liš] samostalnik
lošč, loščilo, loščenje, lešč, blesk, politura; gladkost
figurativno uglajenost

he lacks polish ni uglajen
to give s.th. a polish zgladiti, poleščiti kaj

polleō -ēre (iz *potsleō iz poteō)

1. veliko (mnogo) moči (premoči, zmoči, opraviti), môčen (močán, mogočen, vpliven, veljaven, silen, uspešen) biti v čem, pri čem, kje, na kakem področju, vplivati na koga, na kaj, imeti premoč, biti učinkovit kje, na kakem področju: Pl., Plin., Pr. idr., tantoque magis ferito, quanto magis potes pollesque (stara aliter. formula pri) L., qui (sc. senatus) certe unus plus quam dictatura tua potest polletque L., Etruria tantum pollens terrā marique L., qui in re publica tum plurimum pollebant C., ad fidem faciendam iustitia plus pollet Ci.; Tyria classis plurimum pollens mari Vell.; z abl.: pollere scientiā Ci., armis, gratiā, nobilitate T., pecuniā Suet.; z inf.: is omnibus exemplo debet esse, quantum in hac urbe polleat, oboedire tempori Ci. (Brutus 242); occ. (o zdravilih) (krepko, dobro, močno) učinkovati (delovati), (zelo) učinkovit biti: adversus scorpiones Plin., contra anginas efficacissime Plin. , aurum plurimis modis pollet in remediis Plin.

2. pren.
a) kaj veljati, imeti veljavo (vrednost): eadem vitis aliud in aliis terris pollet Plin.
b) biti bogat, obilovati s čim, imeti veliko (obilo) česa: utensilibus Ap. — Od tod adj. pt. pr. pollēns -entis, adv. pollenter (Cl.) môčen, močán, mogočen, silen, vélmožen (vêlmožen), vpliven, zmožen, veljaven, uspešen: Pl., Naev. fr. idr., matrona O., facundia S., qui (sc. animus) ubi ad gloriam virtutis via grassatur, abunde pollens potensque et clarus est animus S., herbae O. čarobna, čarovna, čarodejna zelišča (zeli, rastline), matrona pollens et opulens Ap., mens pollentior Tert.; adv.: pollentius Cl.; z abl.: hostis equo pollens O., pollens viribus S., pollens venenis Val. Fl.; z gen.: vini pollens Liber Pl.; z gr. acc.: cuncta pollens vir Sen. tr.; z inf.: tractare sereno imperio vulgum pollens Sil., vox Lethaeos cunctis pollentior herbis excantare deos Lucan.

pol-liceor -ērī -licitus sum (por + liceor; gl. por)

1. (po)nuditi, ponuditi (ponujati), tudi ponuditi (ponujati) se za kaj, obljubiti (obljubljati), obetati, besedo da(ja)ti (naspr. abnuere, denegare; prim. prōmittere = obljubiti (obljubljati) komu kaj = „storiti, da kdo kaj pričakuje“, „upanje (nado) vzbujati komu“); abs.: Lamp. idr., cum contra fecerint, quam polliciti professique sint Ci., mox ubi pollicita est O., dando et pollicendo perfecit S. z darili in obljubami (obeti), quem plane debes mittere, ut polliceris Plin. iun.; z adv.: ultro polliceri Ci., bene (liberaliter C., benigne L., liberalissime Ci.) polliceri S. lepo (prijazno) obljubiti (obljubljati, obetati), dajati lepe (prijazne) obljube; z acc. rei: Pl., Ter., Iust., Plin. iun., Suet. idr., publice frumentum C., frumentum ad bellum L., pecuniam, pecunias in rem publicam Ci.; z acc. rei in dat. personae: H., Iust., Vell., Sen. tr., Suet. idr., Paridis lyram Alexandro quidam pollicitus est Cu., militibus agros ex possessionibus suis polliceri C., alicui arma virosque ad bellum polliceri L., regi pacem neque abnuere neque polliceri S., senatui frumentum in cellam gratis Ci.; preg.: ei maria montesque polliceri S. = obljubljati komu morja in gore = sl. „obljubljati komu zlate gradove“, „obljubljati (zidati) komu gradove v oblakih“ (prim. montīs auri pollicens Ter.); s predik. acc.: Iust., Plin. iun. idr., sese itineris ducem polliceri S. ponuditi se za vodnika; v pogovornem jeziku z de: de nostro amico placando aut etiam plane restituendo polliceor Ci., de aestate polliceris vel potius recipis Ci., nihil … de opibus meis pollicebar, sed de horum erga me benevolentia promittebam Ci., neque mehercle minus ei prolixe de tuā voluntate promisi, quam erat solitus de meā polliceri Ci., de se multa polliceri Iust.; z inf.: L., Sen. rh., qui sum pollicitus ducere? Ter., si amplius obsidum vellet, dare pollicentur C., offerre pecuniam, fidem et pericula (zvestobo v (ob) skupni nevarnosti) polliceri T.; z ACI in inf. fut.: H., Plin. iun. idr., pollicetur Piso sese ad Caesarem iturum (sc. esse) C., pollicitus est sibi eam rem curae futuram C., cum tantas res Graeci susciperent, profiterentur, agerent seque et videndi res obscurissimas et bene vivendi et copiose dicendi rationem daturos hominibus pollicerentur Ci., pro certo polliceor hoc vobis atque confirmo me esse perfecturum Ci., Cinna in omnibus tribubus eos se distributurum pollicitus est Vell., de Alexandrina re causaque regia tantum habeo polliceri, me tibi absenti tuisque praesentibus cumulate satis facturum Ci. ep.; redko z ACI in inf. pr.: iusiurandum pollicitus est dare se Pl., sine praedio relinquere se iis urbem immunesque victuros est pollicitus L.; s finalnim stavkom zahtevne vsebine: statua non modo ut ponatur, verum etiam ut inviolata maneat pollicetur Iust., saepe erat senatui pollicitus … discederet uterque ab armis exercitusque dimitteret Hirt.; z vprašalnim stavkom: neque ille, quae meum tempus postularet, satis prolixe polliceretur Ci., erat enim (sc. Phamea) in consulatus petitione per te mihi pollicitus, si quid opus esset Ci.

2. poseb.
a) (o govorniku) na začetku (v uvodu) govora obljubiti (obljubljati), obetati, naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati: quaeso, ut, quid pollicitus sim, diligenter memoriae mandetis Ci., docui, quod primum pollicitus sum, causam omnino, cur postularet, non fuisse Ci.
b) (o kupcu) (po)nuditi (ponujati): at illic pollicitus est prior Pl.
c) (o pticah pri avspicijih) obljubiti (obljubljati), obetati, napoved(ov)ati, prerokovati: assuetae sanguine et praedā aves pollicebantur Fl. — Polliceor, zlasti pa pollicitus 3 v pass. pomenu: Hyg., Lact. idr., exercenti navem adversus eos, qui cum magistro contraxerunt, actio non pollicetur Ulp. (Dig.), non dormientibus neque otiantibus, sed vigilantibus et laborantibus pollicentur praemia Ambr., pollicitam dictis, Iuppiter, adde fidem O., nam ut aliis plerumque obvenienti magistratu ob metum statuae polliceantur Prisc.; od tod subst. pollicitum -ī, n „obljubljeno“, obljuba, obet: Col., Sil., Hyg., polliciti fides O. verjetnost obljube.

Opomba: Act. soobl.: ne polliceres, quod datum est Varr.

polovíčen half; halfway

za polovíčno ceno at half the price
polovíčna nota glasba minim
le polovíčna resnica a halftruth
le polovíčno napraviti kaj to do something by halves

položi|ti (-m) polagati

1. legen (čez kaj darüberlegen, eno čez drugo [übereinanderlegen] übereinander legen, [aufeinanderlegen] aufeinander legen, na kaj auflegen, nad kaj darüberlegen, pod kaj darunterlegen, nazaj zurücklegen, noter hineinlegen, sem hierherlegen, skupaj [nebeneinanderlegen] nebeneinander legen, [zueinanderlegen] zueinander legen, zraven dazulegen, visoko hochlegen)
položiti na legen an, anlegen an, komu roko na ramo, knjigo na mizo ipd.: legen auf
položiti v kaj einlegen (in)
položiti na mizo denar ipd.: hinlegen, hinblättern

2. (odložiti) hinlegen, niederlegen, flachlegen, hinstrecken

3. človeka na posteljo, na tla: betten, lagern; noge visoko: hochlegen, hoch lagern; v drugo posteljo/v nov grob: umbetten

4. napeljave, talne obloge: verlegen, kable v čem: (etwas) verkabeln; denar: erlegen; varščino: (deponirati) hinterlegen; venec: (einen Kranz) niederlegen
položiti v grob ins Grab legen
položiti v krsto einsargen

5.
figurativno položiti na jezik in den Mund legen
položiti na srce [nahelegen] nahe legen, ans Herz legen, auf die Seele binden
položiti na tla koga z udarcem ipd.: zu Boden strecken
položiti orožje die Waffen strecken/niederlegen
položiti v zibelko in die Wiege legen
položiti račune Rechenschaft geben/ablegen
zahtevati, naj kdo položi račune Rechenschaft verlangen/fordern

položíti (re)mettre, placer, poser, déposer; étendre, coucher ; (napeljavo) installer, poser

položiti izpit passer son examen
položiti jamščino, kavcijo verser une caution
položiti karte (pred koncem igre) abattre ses cartes (ali son jeu)
položiti komu kaj pred noge déposer quelque chose aux pieds de quelqu'un
položiti komu na srce bien recommander à quelqu'un
položiti mine miner, poser (ali mouiller) des mines
položiti na appliquer
položiti na sonce mettre au soleil
položiti na stran mettre de côté
položiti na tla, na zemljo mettre (ali poser) à terre
položiti nasprotnika (šport) envoyer son adversaire au tapis
položiti nazaj replacer, remettre à sa place
položiti orožje mettre bas (ali déposer) les armes, rendre les armes, capituler, figurativno baisser pavillon
položiti račun rendre compte de
položiti roko na kaj mettre la main sur quelque chose
položiti temelje jeter les fondements, fonder, établir (ali poser, jeter) les bases (ali les fondements), asseoir les fondations
položiti temeljni kamen poser la première pierre
položiti vmes interposer
položiti v posteljo coucher (ali mettre) au lit