Franja

erōe m

1. mitol. heroj

2. heroj, junak:
morire da eroe umreti kot junak
eroe da caffè iron. kavarniški lev
fare l'eroe a chiacchiere iron. junačiti se z jezikom

3. lit. glavni junak

Eröffnung, die, (-, -en) odpiranje, odprtje; von Ausstellungen, beim Schach: otvoritev; (Mitteilung) razkritje, jemandem die Eröffnung machen, [daß] dass ... povedati/razkriti, da

errō -āre -āvī -ātum (iz *ersājō, *ersō, indoev. kor. ers raztekati se, bloditi; prim. gr. ἄψορρος nazaj gredoč, ἄψορρον nazaj; prim. tudi lat. rōs)

1. bloditi, klatiti se, potepati se, vlačiti se, potikati se po svetu (nerad): Cu., Val. Fl., Iuv., Sil. idr., era errans Enn., dum ego propter te errans patria careo demens Ter., cum vagus et exsul erraret Oppianicus Ci., errans lalitansque Hirt. potikajoč in skrivajoč se, erramus tempestatibus acti V., versūs ructatur et errat H. (gl. ructō), errare dumis, tecto, pelago V., silvis et urbibus V., errare circum maria, circum litora, in silvis, in undis V., mille meae Siculis errant in montibus agnae V., inter audaces lupus errat agnos H., errare circum villulas Ci. ep., in terris O., per nemus O., in ignotis locis nocte Q.; (o brejem govedu): exactis gravidae cum mensibus errant V. opletajo, se gugajo; (o zvezdah) premikati se: hic canit errantem lunam solisque labores V., stellae errantes Ci., ali sidera errantia Plin. premičnice, stellae vagantur et errant H.; (o vodovju): Sen. tr., Cocytos errans H., tardis … flexibus errat Mincius V. se počasi vije, Aufidus curvo circum errat gurgite ripas Sil., errat pontus anceps Val. Fl.; (o zemlji idr.): errans tellus (= Delos) V., scopuli errantes Val. Fl.; redko trans. prebloditi, blodeč prehoditi (le v pt. pf.): errata litora V., erratae terrae O., erratus orbis Val. Fl.; brezos.: male … erratur in agris V. Pren.: erro (= dubito ne vem), quam insistas viam Pl., oculi errantes V. blodne, nemirne oči (umirajočih), lumina errantia Pr., errantes genae Pr. drhteča, ad frontem sparsos errare capillos Pr. vihrajo, errans dextra V. tresoča se, errat aurīs et tempora circum crebra manus V. frči, errantes hederae V. ovijajoči se bršljan, ignis errat pulmonibus O. se širi, ne tuus erret honos O. da bi … ne bila negotova, fama rumoribus errat O. o tem gredo negotove govorice, dubiis affectibus errat O. omahuje, je neodločen, sententia errans et vaga Ci. omahujoče, inter recens et vetus sacramentum errare T. omahovati, errabat … per agmina murmur Sil.

2. occ. zabloditi, zaiti, zahajati, pot zgrešiti: homo, qui erranti comiter monstrat viam Enn. ap. Ci., errare viā V.

3. pren. (z)motiti se, premotiti se: ne erres, ne erretis Kom., erras, si id credis Ter., probe (pervorse) errare Pl., ceterum homines superbissumi procul (zelo) errant S., valde, vehementer errare Ci., erravit, lapsus est Ci., cuiusvis hominis est errare Ci. vsak človek se lahko zmoti, fateor me errasse Ci., errare cum multis Ci., totā viā Ter., ali toto caelo Macr. povsem se motiti, hic de nostris verbis errat Ter., errare a vero Lucr. zaiti od … , in hoc errat uno, quod existimat Ci., errare in rerum ordine Q.; brezos.: si erratur in nomine Ci., et in cognomine erratum sit L., tutius circa priores vel erratur Q.; v pogovornem jeziku z acc. neutr. pron.: quid (v čem) erro? Pl., mone, quaeso, si quid erro Pl., hoc (v tem) tu errasti Ter.; v pass.: si nihil esset erratum Q.; pesn. z acc. pronominis: errabant tempora O. motili so se v času; occ. grešiti, pregrešiti se: erravit, temere fecit Ci., te errantem … persequi S., postquam erasse regem … deprecati sunt S., stultitiā errare, in amicitia errare H., adseverat … legiones … non ultra verba ac voces errasse T. — Od tod subst. pt. pf. errātum -ī, n

1. zmota: erratum meum, tuum (v računanju) Ci., peterem veniam errato L. Caecilii Ci., illud de Flavio est erratum Ci.

2. zabloda, pregrešek, hiba, napaka: Amm., errata aetatis meae (moje mladosti) Ci., Dionysius se adulescens inretierat erratis Ci., inlustris viri ne minimum quidem erratum cum maxima laude coniungere Ci., quo facilius errata officiis superes S.

ēruō -ere -ruī -rutum

1. izkopa(va)ti, izgrebsti (izgrebati), izruvati: etiam si quid obrutum sit, qui sciet, eruere poterit Ci., radicibus (s koreninami) eruta pinus V., eruere herbam radicitus Plin., quercum radicibus imis Sil., cubilia ferri Val. Fl., defossa T., thesauros Suet., mortuum erutum esse Ci., erutus atque eodem loco sepultus est N., alicui oculum (os) eruere Suet., Lamp. oko (oči) izkopati (izbiti) komu, erutis oculis Plin.; z grškim acc.: eruitur oculos O. izkopljejo mu oči. Od kod? z abl.: aurum terrā O., iubet sepulcris caprificos erutas … flammis aduri H., eruere gemmam vadis Mart., eruere reliquias corporum solo T.; pesn.: segetem ab radicibus imis eruere V. (o vetrovih); occ.
a) skopa(va)ti, razgrebsti (razgrebati), razru(va)ti: humum O. ali terram Ph. razorati, sata eruta ore suis O., eruere aquam remis O. z vesli vzvaloviti, aequora fundo Sil. vzburkati, latus hastā O.
b) porušiti, razrušiti, razsuti, razvaliti, razdejati, podreti (podirati), uničiti: Neptunus … totam a sedibus urbem eruit V., eruere Argos, Pergama, avium domos, silvas V., Troianas ut opes et … regnum eruerint Danai V., eruere Corinthum funditus Vell., eruta Bebrycia Val. Fl., eruere patriam ac penates ferro Sen. tr., civitatem T., oppida muris convulsis Sil., Thracas Stat.

2. pren. iztakniti (iztikati), izslediti (izsledovati), zaslediti (zasledovati), poiskati, izvedeti, na dan spraviti: ex annalium vetustate eruenda memoria est nobilitatis tuae Ci. (toda: exercitatione non eruenda memoria est Ci. spomina se ne da z vajo prisiliti), scrutari locos, ex quibus argumenta eruamus Ci., erues, qui decem legati Mummio fuerint Ci. ep., neque hoc mihi erui potest Ci. ep., obscurata diu populo bonus eruet atque proferet in lucem speciosa vocabula rerum H. bo poiskal in na dan spravil, sacra annalibus (abl.) eruta priscis O., eruere arcana Sen. tr., causas secretaque eius (mundi) Sen. ph., causam rerum Plin., sensūs, veritatem Q., an ipsi eruimus, quae prima dies, … quid ferrea Clotho cogitet? Stat.; redkeje in večinoma poklas. z osebnim obj.: illum (servum fugitivum) inde aliquando eruam Ci., inter feras serpentesque degentes (Indos) eruere ex latebris Cu., inbelles ex latebris suis eruti (viri) Cu., abditos in tabernis … erui … expostulantes T.

Erwägung, die, premislek, razmislek, upoštevanje, preudarek; nach reiflicher Erwägung po temeljitem preudarku; in Erwägung, [daß] dass ... glede na to, da ..., upoštevajoč, da ...

erweisen^* izkazati (sich se), izkazovati, sich erweisen als izkazalo se je, da ...; (nachweisen) dokazati

Erysichthōn -onis, acc. -ona, m (Ἐρυσίχϑων, „ki zemljo razkopava“, ὅτι τὴν χϑόνα ἐρύει) Erisihton, tesalski knez; ker je v svetem gaju boginje Cerere dal posekati drevesa, ga je boginja kaznovala z neutešljivo lakoto, tako da je naposled sam sebe požrl: O.

escamoter [-te] verbe transitif spretno, rokohitrsko skriti; preslepiti; začarati; (skrivaj, zvijačno) spraviti stran; zmakniti, ukrasti; figuré hitro iti (quelque chose prek česa), obíti, izogniti se; aéronautique potegniti pristajalne naprave v letalo

escamoter quelque chose à quelqu'un (z zvijačo) dobiti, doseči kaj od koga
escamoter les difficultés obiti, izogniti se težavam
un voleur lui a escamoté son portefeuille tat mu je zmaknil listnico
escamoter une note au piano preskočiti, ne igrati note pri klavirju
escamoter un mot zelo hitro ali zelo tiho izgovoriti besedo (da je ne bi slišali)

escampo moški spol izpraznitev

esperar el escampo čakati, da neha dež

esēmpio m (pl. -pi) primer, zgled:
questo ti serva d'esempio to naj ti bo za zgled
dare buono o cattivo esempio dajati dober ali slab zgled
prendere esempio da qcn. zgledovati se po kom
addurre un esempio navesti primer
sull'esempio po zgledu
per esempio, ad esempio, in via di esempio, a mo' d'esempio na primer

esentare

A) v. tr. (pres. esēnto) oprostiti:
esentare qcn. dal servizio militare koga oprostiti vojaške službe

B) ➞ esentarsi v. rifl. (pres. mi esēnto) odtegniti se:
esentarsi da un impegno odtegniti se obvezi

esibire

A) v. tr. (pres. esibisco) pokazati, predložiti (dokument)

B) ➞ esibirsi v. rifl. (pres. mi esibisco)

1. ponuditi, ponujati se:
si esibì ad aiutarmi ponudil se je, da mi bo pomagal

2. nastopiti, nastopati:
esibirsi in pubblico javno nastopiti

esimere^*

A) v. tr. (pres. esimo) oprostiti, oproščati, odvezati:
esimere qcn. da un obbligo koga odvezati obveze

B) ➞ esimersi v. rifl. (pres. mi esimo) izmakniti, izmikati se, izmuzniti se:
esimersi da un obbligo izmakniti se obvezi

especie ženski spol vrsta; stvar, zadeva, okolnost; predmet, snov; povod, pretveza; predstava, slika, ideja; gotovina

en especie v naravi, v naturalijah
escapársele a uno una especie zablebetati se
soltar una especie napraviti opazko, ki ne vzbuja pozornosti, da bi zvedeli tuje mnenje
las cuatro especies štiri osnovne računske operacije
especies pl vrste kovancev; zdravila

espēllere^* v. tr. (pres. espēllo)

1. izključiti, izgnati, izganjati:
espellere dalla scuola izključiti iz šole
espellere da uno stato izgnati iz države

2. med. izločiti, izločati

espera ženski spol čakanje, pričakovanje, upanje; rok, odlog; preža; zahrbtnost; potrpljenje, vztrajnost

en espera (de) v pričakovanju
sala de espera čakalnica
no tiene espera ne da se odlašati
cazar a espera iti na prežo (lovec)

esperar upati, nadejati se, pričakovati; čakati; domnevati, misliti

esperar a alg. čakati koga
espero en su justicia de V. upam na Vašo pravičnost
hacer esperar mucho tiempo pustiti dolgo čakati
hacerse esperar pustiti se čakati
puedes esperar sentado na to lahko dolgo čakaš
es de esperar que upanje je, da ..., bržkone; predvidoma
contra lo esperado proti pričakovanju, nepričakovano
esperarse čakati, potrpeti
me lo esperaba de V. pričakoval sem to od Vas

espérer [ɛspere] verbe transitif upati, nadejati se, pričakovati, računati na
verbe intransitif:

espérer que (za)upati, zanesti se, da
espérer jusqu au bout do zadnjega, do kraja upati
espérer en l'avenir, en des temps meilleurs upati v bodočnost, na boljše čase
il faut espérer que ... upajmo, da ...
j'espère être arrivé au bout de mes peines upam, da sem prišel do konca svojih težav

espiabile agg.
delitto espiabile zločin, za katerega se lahko pokoriš
pena espiabile kazen, ki se da odsedeti

espina ženski spol trn, bodica, ribja kost, trščica; sum, sumnja; glodajoča bolečina

espina dorsal hrbtenica
eso me da mala espina to mi je sumljivo; to me preseneča