Franja

repos [rəpo] masculin počitek, oddih, mirovanje, mir; spanje; figuré odmor, pavza

de tout repos čisto miren, ki nudi popoln mir
situation féminin de tout repos zelo mirna služba, sinekura
sans repos (ni cesse) brez odmora, brez pavze, nepretrgano
repos! (militaire) voljno!
repos éternel večni mir
repos hebdomadaire tedenski, nedeljski počitek
repos public javni mir
repos dans un vers cezura, premolk v stihu
lit masculin de repos postelja za počivanje čez dan
champ masculin du repos pokopališče
terre féminin au repos praha
accorder, donner un peu de repos à quelqu'un dati komu nekoliko počitka, miru, oddiha
n'avoir pas de repos (figuré) nobenega miru ne imeti
avoir la conscience en repos imeti mirno vest
dormir en repos (figuré) (môči) mirno spati
laisser en repos pustiti pri, v miru
prendre du repos odpočiti si, počivati
troubler le repos de quelqu'un motiti koga v spanju

reprehēnsiō (reprēnsiō) -ōnis, f (reprehendere) (za)ustavljanje, zadrževanje; od tod pren.

1. (za)ustavljanje, prenehanje, zadržanje, zadržek: (o govorniku) sine reprehensione Ci. brez spotike.

2. svarjenje, svarilo, svaritev, graja(nje), karanje, opomin(janje), oštevanje, ukor, spodbijanje (izpodbijanje), ugovor, ugovarjanje, pobijanje, odvrnitev, gadba: abs.: T., Plin. idr., in illo reprehensio nulla esse potuit Ci., reprehensione dignus Q., reprehensionem non capere Q. ne moči biti grajan; s subjektnim gen.: cuius reprehensio me vehementer movet Ci., doctorum reprehensionem vereri Ci.; z objektnim gen.: reprehensio culpae, vitae Ci.; meton. hiba, napaka, pomanjkljivost: ut ipsa eius reprehensio laude aliquā non indigna sit Q.

3. kot ret. t.t. ovržba, ovrženje: Ci.

represij|a ženski spol (-e …) die Repression, die Unterdrückung
brez represije repressionsfrei

reproach¹ [ripróuč] samostalnik
očitek, očitanje, graja, kritiziranje; graje vredna stvar; sramota, ponižanje (to za)

reproaches množina, cerkev litanije na veliki petek (zlasti v rimskokatoliški Cerkvi)
a term of reproach zmerljivka, psovka, grda beseda
to abstain from reproach vzdržati se graje (očitkov)
I am free from reproach sem brez graje; nimam si, nimajo mi kaj očitati
he is a reproach to... on je sramota za...
this is a reproach to town to je sramota za mesto
to bring reproach upon s.o. delati sramoto komu, diskreditirati koga
to heap reproaches on s.o. obsuti koga z očitki
to incur reproachs nakopati si očitke
to live in reproach and ignorance živeti v veliki sramoti

reproche [rəprɔš] masculin očitek, graja, ukor

sans reproche brez graje; ne da bi vam hotel kaj očitati
reproche de la conscience grizenje vesti, kesanje
reproche juste, injuste, mal fondé (u)pravičen, krivičen, neutemeljen očitek
(juridique) reproche de témoin odklonitev priče
chevalier masculin sans peur et sans reproche idaal srednjeveškega viteza
graves reproches težki, hudi očitki
accabler quelqu'un de reproches obsuti koga z očitki
essuyer, mériter des reproches požreti, zaslužiti očitke
faire des reproches à quelqu'un delati komu očitke
faire reproche à quelqu'un de sa conduite očitati komu njegovo vedenje

réputation [repütasjɔ̃] féminin sloves, dober glas; ugled, čast

bonne, mauvaise réputation dober, slab glas (sloves)
réputation mondiale svetoven sloves
avoir la réputation (d'être avare) biti na glasu (kot skopuh)
connaître quelqu'un de réputation poznati koga po njegovem slovesu
être en réputation biti ugleden, nekaj veljati
perdre quelqu'un de réputation spraviti koga ob dober glas, razvpiti koga
acquérir de la réputation pridobiti si sloves
compromettre la réputation de quelqu'un kompromitirati koga, spraviti koga ob čast
jouir d'une excellente réputation uživati izvrsten ugled
individu masculin sans réputation človek brez časti
perdre sa réputation izgubiti svoj ugled

res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

I.

1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

3. (poseb.)
a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C. —

II. splošno

1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce. —

III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.

reserva ženski spol rezerva; pridržek; previdnost; hramba; molčečnost, prikrivanje; preužitek; zadržanost, takt

reserva territorial črna vojska
a reserva skrivaj, tiho
a reserva de z namenom da
en reserva v zalogi, v rezervi
sin reserva(s) brez pridržka; brez prikrivanja, naravnost, brez ovinkov
guardar la reserva biti diskreten (molčeč); spoštljivo s kom ravnati
proceder con reserva previdno postopati (ravnati)

reservation [rezəvéišən] samostalnik
pridržek, rezerva
pravno rezervat, pridržana pravica; pogoj
ameriško prirodni (indijanski) rezervat
ameriško rezervacija, rezerviranje (sedeža, sobe v hotelu, kabine itd.)

with reservation as to s pridržkom glede
with certain reservations z nekaterimi pridržki
without reservation brezpogojno, brez pridržka
to agree without reservation brez pridržka sprejeti, se strinjati
to telegraphe to a hotel for a reservation telegrafično rezervirati sobo v hotelu

reserve¹ [rizə́:v] samostalnik
rezerva, zaloga, prihranek (of česa)
presežek
množina rezerve
vojska rezerva
šport namestnik, rezervni igralec, zamenjava, rezerva; rezervat, rezervirano področje (for za)
zadržanost, (skrajna) zaprtost, molčečnost; opreznost, prekanjenost, rezerviranost, rezerva

in reserve v rezervi, na zalogi, v pripravljenosti
with all proper reserves z vsemi pridržki, brez odobravanja, brez podpore, brez strinjanja
without reserve popolnoma, povsem
reserve fund rezervni sklad ali fond
reserve officer rezervni častnik
reserve part (piece, unit) tehnično rezervni del
reserve price ekonomija najmanjša ponudba, izklicna cena (na dražbi)
reserve ration vojska železna rezerva, obrok (hrane)
hidden reserves skrite rezerve
to exercise (to observe) reserve rezervirano se zadržati
to publish with all reserve objaviti z vso rezervo
to serve in the reserve služiti v rezervni vojski

reserve² [rizə́:v] prehodni glagol
pridržati, prihraniti, dati na stran, rezervirati kaj (for, to za)
nameniti (for za)
pustiti za pozneje; odgoditi, odložiti, zadržati (for a time za nekaj časa)

to reserve decision pridržati si pravico do končne odločitve
to reserve a judgment odgoditi sodbo
to be reserved for biti rezerviran za, biti privilegij za
he was reserved for great things, for a better destiny usojena mu je bila velika bodočnost, boljša usoda
it was reserved to him to... usojeno mu je bilo, da...
comment is being reserved za sedaj se še ne da noben komentar; trenutno brez komentarja
I will reserve to speak (trenutno) ne bom nič rekel, ne bom govoril

réserve [-zɛrvə] féminin rezerva, prihranek, prihrana, zaloga; zadržanost, pridržek, opreznost, rezerviranost; premislek; izjema; militaire rezerva, sveže nadomestne čete; rezervat, pridržan prostor ali področje; nadomestek; prostor za hranjenje blaga

à la réserve de, que ... z izjemo da ..., razen, da ...
avec réserve oprezno
de réserve rezervni, v rezervi
sans réserve popopolnoma
sous certaines réserves z nekaterimi pridržki
sous (toute) réserve dé s pridržkom, brez garancije
accumulation féminin de réserves (commerce) kopičenje rezerv
fonds masculin pluriel de réserves rezervni sklad
officier masculin de réserve rezervni častnik
réserve cachée, latente, occulte (commerce) skrita rezerva
réserve de chasse, de pêche lovski, ribiški revir, rezervat
réserve indienne indijanski rezervat
réserve légale, légitime héréditaire dolžni, pripadajoči del dediščine
réserve d'or, de devises rezerva zlata, deviz
réserves mondiales de pétrole, de gaz naturel svetovne rezerve petroleja, naravnega plina
accumuler des réserves (na)kopičiti rezerve
avoir, tenir qe en réserve imeti, držati kaj v rezervi
constituer une réserve, des réserves de denrées ustvariti, napraviti rezervo, rezerve živil
être versé dans la réserve (militaire) biti preveden v rezervo
être dévoué à quelqu'un sans réserve biti popolnoma vdan komu
être, se tenir sur la réserve biti oprezen, varovati se, paziti se, ne se neprevidno angažirati
faire des réserves sur qe izraziti pomisleke proti
mettre quelque chose en réserve dati kaj na stran

re-sipīo -ere (re in sapere)

1. dišati po čem, imeti okus česa, po čem, imeti priokus po čem, vleči (cikati) na kaj; z acc.: quod (sc. mustum) resipit ferrum Varr., vinum resipit picem Plin. ima vonj (okus) po smoli, cika na smolo; metaf.: non dubium est, quin istae fabulae resipiant stilum Plautinum Gell., Epicurus … minime resipiens patriam Ci. ki prav nič ne diši po svojem rodnem mestu = ki mu manjka atiške dovtipnosti, ki je brez „atiške soli“.

2. dišati drugače kot prej = bolje dišati: ut insulsa resiperent Aus.

résistance [rezistɑ̃s] féminin odpor, upor, rezistenca; odpornost; vztrajnost; trpežnost, vzdržnost; technique trdnost; architecture nosilnost

R résistance odporniško gibanje
de résistance odperen, trpežen; vztrajen
résistance de l'air, au frottement zračni upor, upor pri trenju
résistance acharnée, héroique zagrizen, junaški odpor
résistance active, passive aktiven, pasiven odpor
Comité National de la Résistance (C. N. R.) Narodni odbor odporniškega gibanja
nid masculin de résistance odporniško gnezdo
noyau masculin de résistance jedro odpora
plat masculin de résistance glavna jed pri obedu
unité féminin de résistance ohm
bousculer, forcer une résistance zlomiti odpor
céder sans résistance popustiti, odnehati brez odpora
être sans résistance biti neodporen (za bolezni)
faire résistance upirati se
faire une belle résistance hrabro se upirati, se braniti
se heurter à une résistance zadeti na odpor
entrer dans la Résistance pridružiti se odporniškemu gibanju
prendre la ligne de moindre résistance iti po poti najmanjšega odpora
la résistance se raidit odpor se krepi, jača
trouver de la résistance naleteti na odpor
manquer de résistance, n'avoir aucune résistance ne biti odporen, vztrajen

resistencia ženski spol odpor, odpornost; upor, upiranje; vztrajnost; trpežnost

resistencia pasiva pasivna rezistenca
carrera de resistencia (šp) vztrajnostni tek
sin resistencia brez upora, brez ugovarjanja
encontrar resistencia naleteti na odpor
oponer resistencia odpor nuditi, upirati se

resistō -ere -stitī (re in sistere)

1. obstati, ustaviti (ustavljati) se, postati (postajati), mirno (ob)stati: L., Ap., Col., Sen. tr., saepius appellatus (klican) restitit C. je mirno stal, ad revocantis verba restitit O., resistere Romae Ci., in regno C., cum duabus legionibus in occulto restitit C. se je ustavil, resiste! Ter. (po)stoj!, negabat se umquam cum Curione restitisse Ci. da ni postal, da bi govoril = da ni z njim nikdar spregovoril niti besedice; s poudarjeno predpono re: ubi lapsi resistamus Ci. kjer bi se lahko znova dvignili (postavili na noge), post ex fluvio fortuna resistet Enn. zopet vstane, se zopet vzdigne; occ. zaosta(ja)ti, osta(ja)ti: inopiā navium ibi restitit C., ad fontem cervus cum bibisset, restitit Ph.

2. metaf.
a) v govoru zaosta(ja)ti, posta(ja)ti, zadrž(ev)ati se, (ob)tičati, ustaviti (ustavljati) se: sed ego in hoc resisto Ci., media in voce resistit V., verba resistunt O. zastajajo.
b) upreti (upirati) se komu, postaviti (postavljati) se komu po robu, nasprotovati komu, postaviti (postavljati) se v bran, braniti se pred kom, preprečiti (preprečevati) komu kaj; abs.: C., S. idr., restitimus semper lacessiti Ci., nullo resistente N. brez odpora, qui adversus (očitno) resistere auderent N.; z dat.: N., Hirt. idr., hostibus, eruptionibus, coniurationi C., sceleri audacium Ci.; s praep.: animus resistens ad calamitates perferendas C. odporen na kaj, odporen proti čemu, resistere vi contra vim L.; za odvisnim stavkom: ne sibi statua poneretur, restitit N.; za zanikanim glag.: vix resisti potest, quin … L., cui nullā vi resisti potest, quo setius … Ci.; pass.: a Cotta resistitur C.; brezos.: omnibus his resistitur C.

resníca truth; arhaično sooth

v resníci in truth, in fact; in (good) sooth
gola resníca naked truth
čista resníca the very truth
neolepšana resníca unvarnished truth
sveta (božja) resníca gospel truth, God's truth
nepotvorjena resníca unadulterated truth
resníci na ljubo out of regard for the truth
vsa, polna resníca the whole (ali full, plain) truth
povedati vso resníco (figurativno) to spill the beans
grenka, neugodna resníca home truth
dokaz resníce proof of truth
brez trohice resníce without a shred of truth
zaradi resníce for the sake of truth
resníca ni prijetna truth is unpalatable
to je sveta resníc! it's God's truth!
v tem ni niti besedice resníce there is not a word of truth about it
dokazati resníco to prove (ali to establish) the truth
imeti, vzeti kaj za sveto resníco to take something for gospel
ne lepšam resníce I call a spade a spade; I don't mince words, I speak frankly
postati resníca to become reality, to be realised; to come true
izkriviti, popačiti resníco to colour (ali to stretch, to heighten) the truth, to distort (ali to mispresent, to garble) the truth
potlačiti resníco to hush something up; to suppress the truth, to keep things (ali something) dark
povedati čisto resníco to tell the plain, unvarnished truth
povedal sem mu nekaj gorkih resníc I told him some home truths
da povem resníco... to tell the truth, truth to tell...
v obraz sem mu povedal resníco I told him bluntly (ali plainly)
v brk sem mu povedal resníco I told him point-blank
prikrojiti resníco po svoje to strain the truth
zabrusiti komu resníco v obraz to fling the truth in someone's teeth
to je pačenje resníce it is a distortion of the truth
resníca je počasi prišla na dan the truth has leaked out

resníca vérité ženski spol

v resnici en vérité, en réalité, vraiment; effectivement, de fait, en effet
po resnici conformément à la vérité, objectivement, fidèlement
čista resnica la pure vérité
gola resnica la vérité toute nue (ali sans fard)
po resnici povedano à dire la vérité, pour dire vrai, à vrai dire
resnico povedati, govoriti dire la vérité, parler vrai
resnico povedati odkrito, brez ovinkov dire la vérité sans détours (ali sans ambages)
povedati komu resnico v obraz dire à quelqu'un ses quatre vérités (ali son fait)
vsakdanja, banalna resnica vérité de la Palisse, lapalissade ženski spol, (ironično) vérité première

résno prislov in earnest; seriously

zelo, smrtno résno in sad earnest
(jaz to) résno mislim I really do think so
tega ne misliš résno? you can't be in earnest?
misliš résno? are you really in earnest (ali in real earnest)?
čisto résno (brez šale) in sober earnest
mislim popolnoma résno I am quite serious
misliš (to) résno? are you serious?
résno govorim I am speaking in earnest
résno se držati (zadrževati smeh) to keep a straight face
résno se lotiti dela to really get down to work
premalo résno kaj vzeti to take matters not too seriously

resór (-ja) m

1. dicastero:
resor za pravosodje il dicastero della giustizia
minister brez resorja ministro senza portafoglio

2. adm. divisione, ufficio:
voditi, upravljati finančni resor dirigere la divisione finanze
pog. ta dela ne spadajo v moj resor queste non sono mie mansioni, non sono mansioni di mia competenza