Franja

Zadetki iskanja

  • vaz|a ženski spol (-e …) die Vase (kristalna Kristallvase, za cvetje/s cvetjem Blumenvase)
  • vazál vassal; liege, liege man

    ravnati s kom kot z vazálom to treat someone as a vassal
  • vcepiti glagol
    1. (vsaditi v zavest; privzgojiti) ▸ beleolt, olt
    vcepiti strah ▸ félelmet beleolt
    vcepiti vrednote ▸ értékeket beleolt
    vcepiti mladim ▸ fiatalokba beleolt
    vcepiti v glavo ▸ beleültet
    vcepiti v otroštvu ▸ gyermekkorban beleolt
    vcepiti ljubezen do narave ▸ természet iránti szeretetet olt bele
    vcepiti občutek krivde ▸ bűntudatot olt bele
    Malo ljudi na pomembnih funkcijah se zaveda, kako neprecenljive so vrednote, ki jih starši z vzgojo vcepijo svojim naslednikom. ▸ Csak kevés fontos tisztséget betöltő ember van tudatában annak, mennyire felbecsülhetetlenek azok az értékek, amelyeket a szülők a nevelés során oltanak az utódaikba.
    Trener nam je že tedaj vcepil v glavo, da je pomembna le ta tekma in da jo lahko dobi eno ali drugo moštvo. ▸ Az edző már akkor beleoltotta a fejünkbe, hogy csak ez a meccs a fontos, és hogy bármelyik csapat győzhet.

    2. (vnesti v organizem) ▸ beültet, bead
    Veliko otrok pa je s sorodniki center zapustilo, še preden so jim lahko vcepili vse odmerke cepiva.kontrastivno zanimivo Azonban a központot sok gyermek elhagyta a szüleivel, mielőtt beadhatták volna nekik a vakcina valamennyi oltását.
    Raziskovalci so dva tuja gena vcepili v dedno zasnovo bacillusa anthracisa. Nova različica povzročitelja vraničnega prisada je bila odporna na cepiva. ▸ A kutatók két idegen gént ültettek be a bacillus anthracis genotípusába. A lépfene kórokozójának az új változata ellenállóvá vált a vakcinák ellen.

    3. (vtisniti) ▸ beültet
    Predlagal bi akcijo, da bi vsako podjetje v proizvodnji svojega izdelka vcepilo nekaj, kar bi bilo specifično.kontrastivno zanimivo Olyan akciót javasolnék, melynek keretében minden vállalat a termékének a gyártási folyamatába valami speciálisat vinne be.
    Fordovci pri Mondeu niso imeli veliko dela, ko so mu vcepili še več športnega duha, saj je že v osnovi zelo dinamičen avtomobil.kontrastivno zanimivo A fordosoknak a Mondeoval nem volt sok dolguk, a sportossága fokozásánál, mivel ez már alapjáraton is egy dinamikus jármű.

    4. (vstaviti cepič v rastlino) ▸ beleolt, beolt
    Cepič za brst odrežemo iz zrelega poganjka tekočega leta in ga vcepimo v urez podlage. ▸ Az oltóvesszőt a folyó évi zöld hajtásról metsszük le, és beleoltjuk az alanyon lévő hasítékba.
  • vdán (čemu) entregado (a a/c) ; (pregrehi) dado a, entregado a ; (zvest) fiel, leal; adicto ; (resigniran) resignado

    vdan pijači dado a la bebida
    vdan v svojo usodo resignado con su sino
    Vaš vdani (na koncu pisma) su seguro servidor (krajšava: s. s. s.)
    Vaš zelo vdani de usted atento y seguro servidor (krajšava: de Vd. atto. y s. s.)
  • večér (-a) m

    1. sera:
    voščiti dober večer dare, augurare la buona sera
    od jutra do večera da mattina a sera, dalla mattina alla sera
    dolgi zimski večeri le lunghe sere invernali
    rel. božični, sveti večer la sera di Natale
    kresni večer sera di mezza estate
    Silvestrov, silvestrski večer sera di S. Silvestro

    2. (prireditev v tem delu dneva) serata:
    poslovilni večer serata d'addio
    dobrodelni večer serata di beneficenza
    gala večer, slovesni večer serata di gala

    3. pren. večer življenja vecchiaia
    PREGOVORI:
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera non vi è così gran giorno che non arrivi a sera
    ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
  • večerjati glagol
    (jesti večerjo) ▸ vacsorázik
    večerjati v restavraciji ▸ étteremben vacsorázik
    Zvečer pogledam kakšno predstavo, včasih grem v kino in zelo rada večerjam s prijatelji. ▸ Esténként megnézek valamilyen előadást, néha moziba megyek és nagyon szeretek a barátaimmal vacsorázni.
  • večína majority; the greater (ali major) part; the bulk; most; plurality

    absolutna (ogromna, vladna, velika, pičla, silna, relativna, potrebna, enostavna, dvetretjinska) večína absolute (crushing, government, great, narrow, overwhelming, relative, necessary, simple, two-thirds) majority
    ogromna večína a swingeing victory
    večína naroda the mass of the nation
    večína (od) nas the bulk of us, most of us
    večína glasov majority of votes
    večína ljudi the majority of people, most people
    z dvema glasovoma večíne by a majority of two
    z večíno glasov by a majority of votes, ZDA by a plurality (of votes)
    biti v veliki večíni to be in a substantial majority
    večína je za predlog the ayes have it
    ženske so bile v večíni the women were in the majority
    dobiti absolutno večíno to obtain an absolute majority
    bila je dosežena večína 200 glasov proti zakonskemu osnutku there was a majority of 200 against the bill
    s svojim glasom je odločil večíno he had a casting vote
    priključiti se večíni parlament to join the majority
  • vednost [é] ženski spol (-i …) das Wissen, der Wissensstand, das Wissensgut; (poznavanje) die Kenntnis
    v vednost komu (jemandem) zur Kenntnisnahme
    brez vednosti ohne Wissen (von)
    področje vednosti das Wissensgebiet
    po najboljši vednosti nach bestem Wissen
    s čigavo vednostjo mit jemandes Wissen
  • vej|a ženski spol (-e …)

    1. rastlinstvo, botanika der Zweig, močnejša: der Ast; (brezova Birkenzweig, češnjeva Kirschzweig, leskova Haselzweig, oljkova Ölbaumzweig, palmova Palmzweig, smrekova Fichtenzweig, Tannenzweig, agronomija in vrtnarstvo odvajalna Zugast, ogrodna Gerüstast, rodna Tragast, Fruchtast, stranska Nebenzweig, s plodovi Fruchtzweig, z listi Blattzweig, z mačicami Kätzchenzweig, živa Grünast), posamična: der Einzelzweig
    anatomija sapnična veja der Luftröhrenast
    veje množina Zweige, Äste množina, die Bezweigung, ki štrle čez ograjo, mejo: der Überhang
    brez vej astrein
    čiščenje vej die Astreinigung
    kleščenje vej die Abästung, die Entastung
    obsekovati/obsekati veje (einen Stamm) abästen
    figurativno priti na zeleno vejo auf den grünen Zweig kommen
    žagati vejo, na kateri človek sedi am eigenen Ast sägen

    2.
    veja znanosti der Wissenschaftszweig
  • veletrgovina comercio m al por mayor; almacén m al por mayor

    veletrgovina s tekstilijami Arg registro m
  • velika črka ženski spol (verzalka) der Großbuchstabe, der Blockbuchstabe
    s samimi velikimi črkami groß, na obrazcu: in Blockschrift
  • veljav|a1 ženski spol (-e …) die Geltung (svetovna Weltgeltung), die Gültigkeit, die Kraft (zakonska Gesetzeskraft)
    imeti veljavo von Geltung sein
    priti do veljave zur Geltung kommen
    ostati nespremenjeno v veljavi unberührt bleiben
    ko stopi v veljavo mit [Inkrafttreten] In-Kraft-Treten
    s takojšnjo veljavo mit sofortiger Wirkung
    imeti povratno veljavo rückwirken
    s povratno veljavo rückwirkend
  • verižna srajca stalna zveza
    nekdaj (vojaško zaščitno oblačilo) ▸ láncing
    Verižna srajca je dobro varovala proti udarcem s širokimi sabljami, ne bi pa zdržala vboda z nožem. ▸ A láncing jól védte a széles szablyák ütései elől, de a késszúrást nem fogta volna fel.
    Sopomenke: verižni oklep
  • verjéti creer; dar crédito

    verjeti komu creer (ali dar crédito) a alg
    verjeti v kaj creer en a/c
    trdno verjeti creer firmemente
    slepo verjeti creer a ciegas, creer a ojos cerrados, creer a pie(s) juntillas
    verjeti govoricam creerse de habladurías
    verjeti komu na besedo creer a alg bajo su palabra
    verjemite mi! ¡créame usted!
    lahko mi verjamete bien puede usted creerme
    to rad verjamem eso creo yo muy bien
    verjeti s prevelikim zaupanjem creer(se) de ligero
    svojim očem nisem verjel no daba crédito a mis ojos
    verjeti v strahove creer en fantasmas
    verjeti v svojo dobra zvezdo (fig) creer en su buena estrella
    če mu je verjeti si ba de creérsele
  • vesêlje joy, gaiety; joyfulness; gladness; pleasure; delight

    komu v vesêlje to the delight (ali to the joy) of someone
    z vesêljem with plesure
    solze vesêlja tears pl of joy
    kvarilec vesêlja killjoy, wet blanket
    bil je ves iz sebe od vesêlja he could not contain himself for joy
    imam veliko vesêlje s svojimi otroki my children give (ali afford) me much pleasure
    ne maram vam kvariti vesêlja I won't spoil your pleasure
    radi bi ji napravili nekaj vesêlja we would like to give her some pleasure
    skakati od vesêlja to leap for joy
    z vesêljem sem sprejel vaše vabilo I gladly accepted your invitation
    vriskati od vesêlja to shout with joy
  • vesêlje joie ženski spol , plaisir moški spol , amusement moški spol , divertissement moški spol ; (do česa) goût moški spol

    od veselja de joie
    z (največjim) veseljem avec (le plus grand) plaisir
    kakšno veselje! quelle joie!, quel bonheur!
    veselje do branja envie ženski spol
    de lire
    veselje za potovanje envie de voyager, passion des voyages
    veselje do življenja joie de vivre
    veselje imeti s čim trouver du plaisir à quelque chose, aimer quelque chose
    napraviti komu veselje faire plaisir à quelqu'un
    biti ves iz sebe od veselja être transporté de joie, ne plus se sentir de joie
    pokvariti komu veselje gâter la joie de quelqu'un
    pripraviti komu veliko veselje donner beaucoup de joie à quelqu'un
    veliko veselja (vam želim)! bon amusement (ali divertissement)!, bonne distraction!, amusez-vous bien!, je vous en souhaite!
  • vesláč rower; oarsman, oar; paddler; (športnik) sculler

    čoln s štirimi vesláči four-oar boat
    klop, sedež za vesláča seat for a rower, thwart
  • veslati glagol
    1. (premikati plovilo z vesli) ▸ evez
    veslati po jezeru ▸ tavon evez
    veslati po reki ▸ folyón evez
    veslati v čolnu ▸ csónakban evez
    veslati v kajakukontrastivno zanimivo kajakozik
    veslati v kanujukontrastivno zanimivo kenuzik
    veslati s čolnom ▸ csónakban evez
    veslati s kajakom ▸ kajakban evez
    veslati s kanujem ▸ kenuban evez
    veslati z veslom ▸ evezőlapáttal evez
    veslati z rokami ▸ kézzel evez
    veslati v finalu ▸ döntőben evez
    hitro veslati ▸ gyorsan evez
    Ribič je ravno veslal domov s svojimi štirimi sinovi. ▸ A horgász éppen hazafelé evezett a négy fiával.
    V finalu so veslali še štirje slovenski kajakaši. ▸ A döntőben még négy szlovén kajakos evezett.

    2. literarno (o premikanju po gladini) ▸ úszik
    Reka je visoka in tok vrtinči labode, ki hitro veslajo proti bregu. ▸ Magasan áll a folyó, a gyorsan a part felé úszó hattyúkat pedig forgatja az áramlás.
  • vesl|o [ê] srednji spol (-a …) das Ruder, pomorstvo dolgo - ki ga veslač drži z obema rokama: der Riemen, pomorstvo, šport krajše parno: das Skull; prosto, nepritrjeno: das Paddel, dvojno, kajakaško: das Paddel, Doppelpaddel, kratko: Stechpaddel
    čoln na vesla das Ruderboot, Riemenboot
    čoln na prosta vesla das Paddelboot
    ladja na vesla das Ruderschiff
    list vesla das Ruderblatt, Riemenblatt
    ročaj vesla der Riemengriff
    šport četverec s parnimi vesli der Doppelvierer
    dvojec s parnimi vesli der Doppelzweier
    osmerec s parnimi vesli der Doppelachter
  • vêslo (-a) n remo:
    potegniti vesla v čoln tirare i remi in barca
    splavarsko veslo remo da zatteraio
    veslo z dvema lopatama remo doppio
    veslo za veslanje s krme bratto
    čoln na vesla barca a remi
    ročaj, steblo, list (pero), lopata vesla impugnatura, tallone, girone, pala del remo