Franja

sīromastēs -ae, m (tuj. σειρομάστης) raziskovalo (preiskovalo) jam = palica z zazobki, s katero so mitničarji preiskovali žitne jame in skladišča: Hier.

sirpe -is, n (beseda izhaja iz istega vira kot gr. σίλφιον; morda je afr. izvora) bot. = laserpitium jelenovec, „silje“, „smrdeče zelje“, laserpícij, ki je dajal mleček, imenovan „vražje govno“ ali „ôžnik“ (Asa foetida); uporabljali so ga kot zdravilo in kot začimbo; včasih tudi = „vražje govno“, „ôžnik“: teque oro et quaeso, si speras tibi hoc anno multum futurum sirpe et lasserpicium Pl.

sīstrum -ī, n (tuj. σεῖστρον) sístrum, séjstron, síster = klopotec, raglja, ropotulja (iz kovinskih paličic in zvončkov), ki so jo uporabljali v Egiptu pri Izidinem bogoslužju: Sen. ph., Stat., Iuv., Mart., Ap. idr., ecquis ita est audax, ut limine cogat abire iactantem Phariā sistra manu? O., cornua fulserunt crepuitque sonabile sistrum O.; kot vojno glasbilo: Pr., Lucan., regina (sc. Cleopatra) in mediis patrio vocat agmina sistro V.

Sīsyphus (pesn. tudi Sīsyphos) -ī, m (Σίσυφος) Sízif

1. Ajolov (Eolov) sin, Salmonejev brat, kralj v Korintu, zloglasen hud in premeten razbojnik. Ubil ga je Tezej, v podzemlju pa ga je doletela obsodba, da mora večno valiti navkreber skalo, ki se vedno zakotali nazaj navzdol: Hyg., Pr., Serv. idr., Sisyphus versat saxum sudans nitendo neque proficit hilum Luc. fr. ap. Ci., Ulixi Sisyphique prudentia Ci., aut petis aut urgues ruiturum, Sisyphe, saxum O., vafer Sisyphus H. Od tod
a) adj. Sīsyphius 3 (Σισύφιος) α) Sízifov: Sen. tr., Serv., labores Pr., sanguine cretus Sisyphio O. = Odisej, ki je bil baje sin Sizifa in Antikleje; ta se je pozneje omožila z Laertom. β) = koríntski (ker je bil Sizif kralj v Korintu): opes O., Isthmos Sil., portus (= Corinthus) Stat.
b) patron. Sīsyphidēs -ae, m (Σισυφίδης) Sizifíd = Sizifov sin (= Odisej; gl. a) α)).

2. pritlikavec triumvira Antonija, ki so ga zaradi njegove premetenosti imenovali Sizif: H.

sitella -ae, f (demin. situla vrč) žrebovnica, žara ali vrč za glasovanje ali žrebanje, trebušasta posoda z ozkim vratom, napolnjena z vodo; ko so lesene žrebe zmetali v to posodo, so jo potresli in vsakokrat je zaradi ozkega vratu na vrh splaval le en žreb, ki so ga vzeli iz posode in po njem določili vrstni red glasovanja: Pl., Corn., sitellaque lata est, ut sortirentur tribus L., de aliquo deffere sitellam Ci. žrebati (glasovati) o kom, svoj glas da(ja)ti glede koga.

sitiō -īre -īvī (-iī) (—) (sitis)

I. intr.

1. žejen biti, žejati koga: ego esurio et sitio Pl., in medio sitis flumine potans Lucr., ne homines sitirent Suet.; brezos.: quia esuritur, quia sititur Aug.; preg.: mediis sitiemus in undis O. = kljub velikemu bogastvu bomo stradali; pren.: quo affluentius haurit voluptates, eo ardentius sitit Ci.; tako tudi z gen.: fallacis undae sitit Ap., verae beatitudinis … esurit et sitit Ap.

2. metaf.
a) (o neživih subj.) suh biti, pogrešati mokroto (tekočino, močo), potrebovati mokroto (tekočino, močo), od žeje koprneti, biti usahel (presahel, presahnjen), usihati, od suše zevati: Col., Plin., Q. idr., est eorum (sc. rusticorum) „gemmare vites, sitire agros“ Ci., tosta sitit tellus O., vitio moriens sitit aëris herba V., medios cum sol accenderit aestus, cum sitiunt herbae V., ipsi fontes iam sitiunt Ci. ep.
b) pren. žejen biti česa, žejati koga po čem = željen (željan) biti česa, želeti kaj, koprneti, hrepeneti po čem; skoraj v vseh primerih le kot adj. pt. pr., gl. spodaj sitiēns -entis. —

II. trans.

1. žejen biti česa, žejati koga po čem: auriferum Tagum sitiam Mart.; v pass.: quo plus sunt potae, plus situntur aquae O. čim več vode so spili, tem bolj so žejni, sed quo modo sititur destilans (sc. humor) Plin.

2. pren. žejen biti česa = željen (željan) biti, strastno želeti, poželeti kaj, hlepeti, hrepeneti, koprneti po čem: sanguinem nostrum sitiebat Ci., sitire sanguinem Sen. tr., Iust., cruorem Poeta ap. Suet., sitit hasta cruores Stat., nec sitio honores Ci. ep., populus libertatem sitiens Ci., ultionem sitienti Val. Max. — Od tod adj. pt. pr. sitiēns -entis

1. žejen: Varr., sic redii, ut … ad portam Caelimontanam sitiens pervenerim Ci., sitientes hausimus ore O., Tantalus sitiens H., satis sitienter haurire salutares illas aquas Ap. piti s hlepečo žejo, hlastno piti.

2.
a) (o neživih subj.) suh, pogrešajoč vodo (mokroto, močo): sitiens hortus O., canicula sitiens S., O. vroča, žgoča, colonia Plin. iun. brez vode, luna Ca., Plin. suha = jasna, loci sitientes, loca sitientia (naspr. humida) Plin. = subst. sitientia -ium, n (sc. loca) suhi (sušnati, sušni) kraji, suhe (sušnate, suhe) dežele (pokrajine, regije): sitientia Africae Plin.; sitientes Afri, Indi (meton. = sitiens Africa, India) V. od žeje hirajoča (od suše zevajoča, po vodi hlepeča, vode potrebna) Afrika, Indija.
b) pren. željen (željan) česa, močno želeč, strašno poželevajoč kaj, poželjiv, hlepeč, koprneč po čem: eo gravius avidiusque sitiens Ci., avidus sitiensque redibis O., fac venias ad sitientes aures Ci. ep., Ci. k ušesom, koprnečim po novicah, de maiore domo, modice sitiente lagena, lenia loturo sibi Surrentina rogabit Pers., sitientia regna Ditis Petr. ljudi željno, sitienter aliquid expetere Ci. željno, poželjivo, hlepeče, sitienter hauriebam Ap., hauriendis voluptatibus sitienter incumbere Lact.; z gen.: sitiens virtutis Ci., famae Sil., pecuniae Gell., sermonis Cl.

sitting duck [sítiŋdʌk] samostalnik
sedeča raca
figurativno, vojska lahko uničljiv cilj

the tanks were sitting ducks for our artillery tanki so bili lahek cilj (in plen) naši artileriji

skakaški pridevnik
1. (o smučarskih skokih) ▸ síugró
Skakaško zlato je šlo na Norveško, z naslovi olimpijskih prvakov pa so se okitili še nemška in kanadska moška boba dvoseda in norveški hitrostni drsalec Havard Lorentzen. ▸ A síugró arany Norvégiáé lett, olimpiai bajnoki címnek pedig még a német és a kanadai férfi bob kettes, valamint Havard Lorentzen norvég gyorskorcsolyázó örülhetett.

2. (o gibalni aktivnosti) ▸ ugrálós
Pomagaj božičku pobrati vsa darila v tej dobri skakaški igri! Skoči čez ovire in luknje, medtem ko pobiraš darila. ▸ Segíts a télapónak összegyűjteni minden ajándékot ebben a jó ugrálós játékban! Ugord át az akadályokat és a lyukakat, közben pedig gyűjtsd az ajándékokat!

skandirati glagol
1. (vzklikati) ▸ skandálV Sloveniji se redko zgodi, da občinstvo skandira, zlasti je to redko na koncertih klasične glasbe. ▸ Szlovéniában ritkán fordul elő, hogy a közönség skandál, különösen a komolyzenei koncerteken.Ko je prišel, so vsi vstali in ob glasbi skandirali njegovo ime. ▸ Amikor megérkezett, mindenki felállt, és az ő nevét skandálta, zenével a hattérben.Protestniki so skandirali slogane, kot so: "Luke ne damo!" ▸ A tüntetők szlogeneket skandáltak, például hogy „Lukát nem adjuk!”.Navijači so na stadionu skandirali: "Naj ostane, naj ostane!" ▸ A szurkolók a stadionban azt skandálták, hogy: „Maradjon, maradjon!”
"Mate, Mate, navijamo zate," so skandirali ljubitelji boksa. ▸ „Mate, Mate, szurkolunk neked” – skandálták a bokszrajongók.

2. (o podajanju pesmi) ▸ skandálMnoge učiteljice še vedno učijo otroke skandirati pesmi. ▸ Sok tanárnő még mindig úgy tanítja a gyerekeket, hogy skandálják a verset.Vse več avtorjev "repa", poje ali vsaj skandira svoje verze. ▸ Egyre több rapszerző énekli vagy legalábbis skandálja a saját verseit.

skáza (-e) f pren.

1. bruttura, scempio, massacro:
obleke, ki so prave skaze vestiti che sono un vero massacro

2. scimmiotto:
mojster skaza guastamestieri, pasticcione

skísati (-am)

A) perf.

1. inacidire

2. agr. insilare

B) skísati se (-am se) perf. refl.

1. inacidirsi, inacetire; incerconire (vino)

2. agr. disabilitarsi; pren.
možgani so se mu skisali, pamet se mu je skisala il cervello gli si è rammollito
obraz se mu je skisal ha messo il broncio, si è immusonito
vreme se je skisalo il tempo si è guastato

skladenjski pridevnik
jezikoslovje (o povezovanju enot jezika) ▸ szintaktikai, mondattaniPravilno pisanje se drži pravopisnih, slovničnih in skladenjskih pravil. ▸ A helyes írásmód betartja a helyesírás, a nyelvtan és a szintaktika szabályait.Ločila so znamenja, ki v skladenjski rabi zaznamujejo premore ter vrste stavkov in povedi. ▸ Az írásjelek a szüneteket és a mondattípusokat jelölik.Besedni red in skladenjska zgradba lahko zaradi inverzij povzročata težave v razumevanju. ▸ A szórend és a szintaktikai szerkezet az inverzió miatt megértési problémákat okozhat.

skleníti to decide, to take a decision; to make up one's mind; to resolve, to be resolved, to form a resolution; to determine; (končati) to close, to terminate, to conclude

skleníti mir to make peace
sklenil je, da bo še malo počakal he resolved to wait a little longer
skleníti pogodbo to make a contract, to contract
skleníti račun to close an account
skleníti svoj govor s temi besedami to conclude one's speech with these words
trdno so sklenili (so odločeni), da nas bodo uničili they are bent on ruining us
skleníti mednarodno pogodbo to conclude an international treaty

skóp (-a -o) adj.

1. avaro, gretto; nareč. sparagnino; knjiž. parco:
varčen in skop parsimonioso e avaro
pren. skop s pohvalami parco di lodi
pren. skopa kraška zemlja l'avara terra carsica

2. scarso, scontato, poco:
skopa letina raccolto scarso
hoteli so jim kratiti še tiste skope pravice, ki so si jih priborili avrebbero voluto negargli persino quei pochi diritti che si erano conquistati
sporočiti kaj v nekaj skopih besedah, stavkih riferire, dire qcs. in poche parole, frasi
biti skopih besed essere di poche parole

skopuški pridevnik
(pretirano varčen) ▸ fösvény, fukar, zsugori
V kavarnah je skopuški starec zmeraj počakal, da so ostali gostje odšli, nato je s kavnih krožničkov pobral brezplačne kekse. ▸ A fösvény öreg a kávéházakban mindig megvárta, amíg a többi vendég távozik, majd a csészealjakról összeszedte az ingyenkekszet.
Nemški koncerni so pri donacijah političnim strankam vse bolj skopuški. ▸ A német konszernek a politikai pártoknak juttatott adományok terén egyre fukarabbak.
Medtem ko ne skopari pri lepotnih tretmajih, pa je toliko bolj skopuška pri nakupu oblačil. ▸ Miközben a szépészeti kezelések terén nem garasoskodik, annál zsugoribb a ruhavásárlásban.

skoraj [ô]

1. količinsko: fast, beinahe; (približno) annähernd; pogovorno: bald

2. trajanje: fast, nahezu, beinahe; navedba časa: fast (ura je skoraj tri es ist fast drei Uhr)

3. (malodane) beinahe, fast
skoraj bi bilo prišlo do trčenja es kam zu einem Beinahezusammenstoß
skoraj bi bil padel ich wäre beinahe/fast gefallen

4.
skoraj nič [soviel] so viel/so gut wie nichts, kaum etwas
skoraj zastonj für ein Trinkgeld, für ein Butterbrot
slabšega si skoraj ni mogoče predstavljati/misliti das ist kaum zu unterbieten

skôrajda adv. pressoché, pressappoco, quasi, quasi quasi:
to je skorajda vse, kar vem o njem è pressoché tutto quello che so di lui
skorajda bi rekel, da je najlepša direi quasi che è la più bella

skózi

A) adv.

1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

B) skózi prep.

1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
prebiti se skozi težave superare le difficoltà
peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

2. (za izražanje časa) durante, per,○:
skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

4. iti skozi:
kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo

skreníti (skrénem) perf. deviare, svoltare, declinare:
skreniti v desno, v levo svoltare a destra, a sinistra
navt. skreniti iz ravne smeri straorzare
skreniti s prave poti fuorviare, deviare
nekaj ur so hodili po glavni cesti, potem pa so skrenili vstran per varie ore seguirono la strada principale, poi deviarono

skresáti (skréšem) perf.

1. (zmanjšati, oklestiti) ridurre, decurtare, tagliare:
prvotni predračun so skresali za 2 milijardi tolarjev il bilancio preventivo è stato ridotto di 2 miliardi di talleri

2. pren. (zmetati) gettare in faccia, rinfacciare qcs. a qcn.:
izzvan, mu je skresal v obraz vse, kar mu je ležalo na srcu provocato, gli gettò in faccia quanto si era portato dentro a lungo