Franja

matriarhat samostalnik
1. (družbena ureditev) ▸ matriarchátus
Vse življenje je preživel v Tiani, vasici s 582 prebivalci in tradicijo matriarhata. ▸ Egész életét Tianában, egy 582 lelket számláló, matriarchális hagyományokkal rendelkező faluban töltötte.
Še bolj zanimivo pa je bilo spoznanje, da sem zašel v vas, kjer vlada matriarhat. ▸ Még érdekesebb volt a felismerés, hogy egy olyan faluba tévedtem, ahol matriarchátus uralkodik.

2. (pri živalih) ▸ matriarchátus
Čeprav so samci večji in močnejši, se ti kiti odločajo za matriarhat. ▸ Bár a hímek nagyobbak és erősebbek, ezek a bálnák a matriarchátust követik.

3. (vodilna vloga žensk) ▸ matriarchátus
Res je, na Slovenskem imamo filmski matriarhat. ▸ Való igaz, Szlovéniában a filmek tekintetében matriarchátus van.

Mattium -iī, n Mátij, glavno mesto Hatov, ki so bivali na današnjem Hesenskem in v Turingiji (zdaj vas Maden pri Fritzlaru): T. — Od tod adj. Mattiacus 3 mátijski, v mátijski okolici se nahajajoč: ager T., pilae Mart. milne kroglice (za barvanje las), Mattiaci fontes calidi Plin. ali Mattiacae aquae Amm. Matijske toplice (današnji Wiesbaden); subst. pl. Mattiacī -ōrum, m Mátijci, mátijski okoličani, preb. Matija, hatsko pleme: T.

mātūrus 3, superl. matūrissimus, redko mātūrrimus (iz nekega *mā-tu- pravi, ugoden čas [deblo *mā- dober, prim. mā-nus, mā-ne, Mā-nes]; osnovni pomen torej „pravočasen“)

1. zrel, medén, mêhek (mehák), zmehčan, goden (o sadovih): si matura et cocta (sc. poma), decidunt Ci., fruges V., seges farris matura messi (za žetev) L., ficūs maturissimae Col.; subst. n.: quod maturi erat L. (naspr. viride).

2. (fizično) zrel, goden (za kaj, po čem, glede na kaj): ovis Col. godna (primerna) za razplod, fetūs Col. ali partus H. goden (za rojstvo), venter O., Mart. ali matura vocabit Ilithyiam O. ali Roxane matura ex Alexandro Iust. blizu poroda, visoko noseča; goden za smrt, star, prileten, mator: senex, patres H., maturus aevi O., aequius esse censuit se maturam oppetere mortem quam P. Africani filiam adulescentem Ci.; lahko tudi: m. aetas H. moška (za delo krepka) leta, senecta O. ali senectus Iust. ali vetustas Lucr. visoka starost, priletnost, centurionum maturi iam Suet. ki so skoraj že doslužili; subst. m. pl. mātūrī -ōrum, m odrasli: Lact. (naspr. pueri); enalaga: glaebasque iacentis pulverulenta coquat maturis solibus aestas V. močno poletno sonce, dolgi poletni dnevi; z dat.: filia matura viro V. godna za možitev, virgo iam matura nuptiis Vitr. godno za možitev, virginitas matura toris annique tumentes Stat. godno za možitev, sponsae vir maturus Stat. goden za ženitev, progenies matura militiae L., maturus imperio L. za vladanje, ivit in Poenos nondum tantae maturus rei Scipio Sen. ph., Lucius maturus viribus Vell.; z abl.: Nero maturus annis T., maturior annis O. starejši; z ad: maturus ad arma Sil. sposoben za orožje, sposoben nositi orožje.

3. metaf.
a) (duševno, moralno, razumsko, značajsko) zrel, goden: Lelex animo maturus et aevo O. zrel po letih in presoji, annis gravis et animi maturus Aletes V.
b) (v razvoju) zrel, dozorel, na višku, pravočasen: edidit haec Calchas, quae iam matura (dozorelo) videtis Ci. poet., virtus L. dovršena, dozorela krepost, gloria L. na višku, seditio L. tik pred izbruhom, quibus erat missio matura Cu. ki jih je čakal odpust, ki so se že nadejali odpusta, imperia Iust. zrela, da se izvršijo, reditus Ci., mors quamvis matura (ne prezgodnja), tamen acerba L., maturo propior funeri H. prav blizu ne prezgodnjemu pogrebu, že zrel za pokop, matura causa belli L. ki ga je bilo čas uveljaviti, že veljaven, dies Lucr. prigoden, tempus m. vino Cels. pravi, primeren, scribendi exspectandum tempus maturius Ci. ep. primernejši, omnia matura sunt: praeda, victoria, laus L. vse je tako rekoč že dozorelo za žetev; maturum videtur z inf. = zdi se, da je čas (gr. καιρός): mihi vero ad Nonas bene maturum videbatur fore … Ci. ep., maturum videbatur repeti patriam L.

4. časovno
a) zgodnji, zgoden, ran, prezgodnji, prezgoden, predčasen: faba Col. zgodnji fižol, fenum Col. seno (naspr. otava), in illis locis maturae sunt hiemes C., decessio Ci., mors Fl., dies Tib., honores O., H. prezgodnje, aetas maturissima Corn., robur aetatis quam maturrimum precari T., sum maturior illo O. prej sem prišel, ut taedio regum maturior (prej) veniret libertas L., maturum censeo faciendum, ut iubeas … Ca. fr.
b) metaf. uren, hiter, nagel, pospešen, brz: victoria L., iudicium Ci., matura iam luce (zarana) dies noctemque fugarat V. Adv. mātūrē

1. ob pravem času, pravočasno, začasa: satis m. accurrit C., custodes m. sentiunt Ci., m. facto opus est S.

2. zgodaj, rano, brž, kmalu, naglo, hitro: m. senem fieri Ci., Libyes m. oppida habuere S., m. (maturius prej) proficisci C., aliquo maturius (prej) venire Ci., maturissime rem vindicare Ci. quam maturrime (ta obl. večinoma le v zvezi s quam, tudi pri Ci.) rebus occurrere C. kolikor je le mogoče hitro, čim prej.

3. prezgodaj, prerano, prekmalu, prehitro, prevréd: pater m. decessit N. Vsi trije pomeni v enem stavku: qui homo mature (prezgodaj) quaesivit pecuniam, nisi eam mature (pravočasno) parsit, mature (zgodaj) esurit Pl. — Pooseb. Mātūra -ae, f Matúra, boginja, ki bdi nad zorenjem in dozorevanjem sadja: Aug. (po drugih Matuta).

Maurī -ōrum, m (Μαῦροι) Mávri, prebivalci severnoafriškega obrežja v današnjem Maroku in zahodni Alžiriji: S., L., Mel., Plin. Sg. Maurus -ī, m Máver: Iuv., Lucan. — Od tod adj. Maurus 3 mávrski, mavretánski, pesn. tudi = áfriški, púnski: iaculator L., angues, unda H., manus Maurae O., silvae filia Maurae Mart. = e citro facta; adv.

1. Mauricē mávrsko: Varr. ap. Gell.

2. Mauricātim mávrsko: [credidi] te Mauricatim scire Lab. fr.; subst. Mauretānia ali Mauritānia -ae, f (Μαυριτανία) Mavretánija, Mavritánija, dežela Mavrov na obali Sredozemskega morja; za časa cesarjev se je delila na dve provinci: Mauretania Tingitana (gl. Tinge), proti Atlantskemu morju, in Caesariensis (gl. Caesariēnsis pod Caesar), proti Numidiji: C., Ci., Auct. b. Afr., T., Mel., Plin., Suet., Amm., M. Dežela se pri starejših Grkih imenuje Maurūsia -ae, f (Μαυρουσία) Mavrúzija: Vitr. — Od tod adj. Maurūsiacus 3 mavrúzijski = mavretánski: Mart. Maurūsius 3 = mavrúzijski = mavretánski, pesn. tudi = áfriški: gens V., taxus, pestis, pubes, praeda Sil., (h)arundo Sil. metalno kopje, robora (= citrus) Lucan., tellus, laurea, rabies, Atlans Cl.; subst. Maurūsiī -ōrum, m Mavrúzijci, Mavretán(ij)ci: Ca. ap. Serv., L., Plin.

Māximīnus -ī, m Maksimín

1. C. Iulius Verus Maximinus Thrax Gaj Julij Ver Maksimin Tračan, po rodu iz Trakije, rim. cesar v letih 235—238 po Kr.: Eccl.

2. C. Galerius Valerius Maximinus Gaj Galerij Valerij Maksimin, s prvotnim imenom Daia, rim. cesar v letih 310—313 po Kr., nečak cesarja Galerija Valerija Maksimijana: Lact.

3. Flavius Maximianus Flavij Maksimijan iz Panonije, varovanec cesarja Valentinijana I., praefectus annonae v Rimu l. 368—370, vicarius urbi l. 370—371, praefectus praetorio Galliarum l. 371—376: Amm., Cod. Th.

4. Maximianus Maksimijan, vitez, magister scriniorum, sodelavec pri redakciji Teodozijevega kodeksa (codex Theodosianus), l. 449 po Kr. poslanec k Atili: Cod. Th.

Māximus² -ī, m Máksim.

1. priimek Fabijevega (gl. Fabius) in Valerijevega (gl. Valerius) rodu; pl. Maximi Ci. možje, kakršen je (bil) Kvint Fabij Maksim.

2. Appius Maximus Santra Apij Maksim Santra, Trajanov vojskovodja: Fr.

3. Maximus Maksim, Partenijev osvobojenec, udeležen pri Domicijanovem umoru: Suet.

4. Maximus Maksim, Marcialov naslovnik: Mart.

5. Maximus Maksim, prijatelj Plinija mlajšega: Plin. iun.

6. Petronius Maximus Petronij Maksim, comes sacrarum largitionum l. 415 po Kr., praefectus urbi l. 420—421 in 433, konzul l. 433 in 443, praefectus praetorio Italiae l. 435 in 439—441, rim. cesar l. 455: Sid.

7. Maximus Magnus Maksim Veliki, uzurpator 383—388: Amm., Ambr., Cod. Th.

8. Maximus Maksim, poslanec rimskega senata k cesarju Konstanciju II.: Amm., Symm.

9. Maximus Maksim, patricij, konzul l. 523, poročen z zahodnogotsko princeso: Cass.

10. Maximus Maksim iz Cezareje, kristjan, kiniški filozof: Ambr.

11. Maximus Maksim iz Efeza, prijatelj in učitelj cesarja Julijana: Amm.

12. Maximus Maksim, gramatik iz Madavre: Aug.

me pron.

1. mene, meni, menoj:
da me (jaz) sam
fra me e me pri sebi
per, secondo me po mojem
quanto a me kar se mene tiče

2. jaz:
povero me! ubogi jaz!, jojmene!
è bravo quanto me dober je kot jaz
il padrone sono me! šalj. jaz sem gospodar!, jaz ukazujem!

3. mi (pred 'la', 'le', 'li', 'lo', 'ne'):
mandamelo pošlji mi ga!

medesimo

A) agg.

1. isti:
ha detto le medesime cose povedal je isto
lo stesso e medesimo discorso prav iste besede
nel medesimo tempo istočasno, poleg tega

2. isti, enak:
ha le medesime dimensioni ima enake razsežnosti

3. sam:
io medesimo l'ho visto sam sem to videl

B) pron. isti, ista oseba; isto:
e siamo al medesimo pa smo spet pri istem

medietās -ātis, f (medius)

1. sreda, sredina = mesto v sredi; najprej pri Ci. kot prevod za gr. μεσότης; potem pri poznih piscih: Macr., Amm., Tert., sub ipsa medietate narium Lact., m. totius loci Ap.; meton. pol, polovica: debiti Cod. I., hereditatis Amm., arboris, sulci Pall., agro ex medietate (na pol) sublato Eutr.

2. metaf. sred(in)a, srednja pot: Arn., hinc et medietates easdem virtutes ac summitates vocat, non solum quod careant redundantia et egestate, sed quod in meditullio quodam vitiorum sitae sint Ap., medietatem quandam sequi Icti.

mediocris -e (medius)

1. srednji = srednje mere, srednje velik, vmesen, neznaten, majhen: cochleae minutae, maximae, mediocres Varr., statura, praemium non m. Suet., latitudo, spatium, copiae C., castellum S., usus est familia, si utilitate iudicandum est, optima, si forma (po videzu, na oko), vix mediocri N.

2. (časovno) vmesen = srednje dolg: syllabae longae et breves et mediocres Gell.

3. metaf.
a) (glede na stan) srednji, nizek, navaden, nizkega stanu, nizkega rodu, nepomemben, neznaten: vir Iust., homo Aug.; subst. m mediocrēs -ium, m ljudje (možje) nizkega stanu: neque licentia gladiorum in mediocres saevitum, sed excelsissimi quoque atque eminentissimi civitatis viri variis suppliciorum generibus adfecti Vell., etenim cum mediocribus multis et aut nulla aut humili aliqua arte praeditis gravatim civitatem in Graecia homines impertiebant Ci.
b) (glede na (notranje) lastnosti) srednji, srednje mere, povprečen, neznaten, (prav) nič poseben, (precej) navaden, (precej) običajen, nepomemben, neimeniten, nevažen, malovažen: Pl., O., orator, homines Ci., poëta H., eloquentia, amicitia, laus, ingenium, malum, artes, studia vel officia Ci., queri mediocris animi est C. znak malodušnosti; litota: non mediocris C., Ci., N. ne navaden = velik, precejšnji; subst. n. pl.: mediocria gerere S. opravljati nepomembne stvari.
c) (glede na želje, teženje) zmeren, z malim zadovoljen: viri S., Iugurthae non mediocris animus S. visoko segajoč, visoko mereč, numquam mediocria … studia Iust. — Adv. mediocriter

1. srednje, neznatno, malo, (le) nekoliko, (le) nekaj: nemo m. doctus Ci., corpus m. aegrum Ci., ne m. quidem disertus Ci., in aliquā re m. versatum esse Ci., non m. omnium mentes perturbare C.

2. zmerno, mirno, hladnokrvno: aliquid non m. ferre Ci., hoc vellem mediocrius Ci. ne tako silno (živo, zelo).

Opomba: Pri pesnikih je o pozicijsko dolg: mediócris. Nom. sg. m. mediocer Prisc.; star. nom. pl. mediocreis Varr.

Meduacus -ī, m Medúak, reka in pristanišče v severni Italiji pri Pataviju: Plin., L.

medulla -ae, f (morda iz medius)

1. mozeg, pri rastl. stržen, sredica, srž, pri drevesih stržen: Iuv., Col., Sen. tr., Veg., vitulina, cervina, bubula Cels., cum albis ossa medullis O., medullam e caule eximere Plin., frumenta candidiorem medullam reddunt Plin. moko; pri drugih rečeh notranjost, notrína, sredina, jedro: renum Ap., montis Cat., perforatos gratiores fieri (sc. berullos) medulla candoris exempta Plin., nuces sine medullā Petr.

2. metaf.
a) (v pl.) notranjost, notrína, glob(oč)ina (srca, duše), srce, duša: Tib., haec mihi semper erunt imis infixa medullis O. bo vedno na dnu mojega srca, quae mihi sunt inclusa medullis Ci., est flamma medullas V., cura mordet medullas O., ardet in medullis Cat., qui in medullis populi Romani haerebant Ci. ki so bili rimskemu narodu pri srcu, aliquid in medullas demittere Sen. prav k srcu si vzeti (gnati).
b) najbolje, najodličnejše pri kaki stvari, jedro, bistvo, srž, cvet: Amm., Aus., suadae medulla Enn. ap. Ci. et ap. Sen. ph. et ap. Gell., Sallustii diceret neque primam tantum cutem ac speciem sententiarum, sed sanguinem quoque ipsum ac medullam verborum eius eruere atque introspicere penitus praedicaret Gell.

Medullī -ōrum, m Medúli, planinsko pleme v Tostranski (Cisalpinski) Galiji (na današnjem Savojskem): Vitr., napis pri Plin. — Od tod adj. Medullīnus 3 medúlski: notus Aus. planinski, alpski veter.

medullitus, adv. (medulla)

1. v mozeg, do mozga: atque ut igni fervido medullitus aquiloniam intus eruat frigedinem Varr.

2. metaf. v globočini srca, iz dna srca: haec quidem medullitus multis gementibus agebantur Amm., invidia praeter haec ante dictus medullitus urebatur Amm., medullitus ingemebam Ap., uter eorum magis Karthagine[m] diligat, atque summis medullitus viribus contendunt ambo, vincitur neuter Ap., videas eam medullitus me amare Pl. (pri)srčno.

méh (odrta živ. koža) peau ženski spol ; (za vino) outre ženski spol

kovaški meh soufflet moški spol de forge
meh pri orglah soufflerie ženski spol d'orgue; (šaljivo) accordéon moški spol; (starinsko) cornemuse ženski spol
(o)dreti na meh dépouiller, écorcher, familiarno dépiauter

méh fuelle m ; (za vino) pellejo m

kovaški meh fuelle de fragua
meh pri orglah fuelles m pl de órgano

mehaniz|em moški spol (-ma …)

1. naprava: der Mechanismus, das Werk, Gangwerk; die Mechanik; die Einrichtung, die Vorrichtung; das Getriebe; (izstrelilni Abfeuerungseinrichtung, kazalni Zeigerwerk, krmilni Lenkgetriebe, urni Uhrwerk, za dviganje Hubwerk, za ulivanje Gießwerk, pogonski Laufwerk, prožilni Auslösemechanismus, registrirni Registriervorrichtung, regulacijski Regelwerk, smerni Richtwerk, sprožilni pri orožju Abzugsvorrichtung, tekalni Laufwerk)

2. samodejni sistem: der Mechanismus
medicina obrambni mehanizem telesa der Abwehrmechanismus, körpereigene Abwehrkräfte množina

3. samodejni potek: der Mechanismus (plazu Lawinenmechanismus, toka Fließmechanismus, trganja/proženja Auslösemechanismus)

Melambium -ī, (Μελάμβιον) Melámbij, kraj pri Skotuzi v Tesaliji: L.

mélange [melɑ̃ž] masculin mešanica, zmes, (po)mešanje; mešanje, križanje ras; mešana pijača; figuré primes; pluriel miscelánea, raznoterosti, raznoteri spisi

sans mélange nemešan, čist (tudi figuré)
mélange de grains mešana krma
mélange tonnant pokalni plin
mélange de vins mešanica vin, rezanje vin
bonheur masculin sans mélange neskaljena sreča
faire, opérer un mélange napraviti mešanico, zmes
(familier) se méfier des mélanges čuvati se mešanja pijač, različnih pijač (pri jedi, banketu ipd.)

Melās² -anis, acc. -ana in -an, m (Μέλας)

I. Mélas = Črna, reka

1. na Siciliji pri Milah (zdaj Mela): O.

2. v Tesaliji (zdaj Mavra-neria), ki se izliva v Malijski zaliv: L.

3. v Trakiji (zdaj Saldatti ali Scheher Su), ki se izliva v Črni zaliv (sinus Melas): L., O., Plin., Mel.

4. v Bojotiji med Orhomenom in Aspledonom: Plin., Sen. ph., Stat.

5. v Kapadokiji (zdaj Jocmah Su): Plin.

6. v Kilikiji: Plin.

7. v Pamfiliji: Mel., Amm.

8. v Migdoniji: O. —

II. Mélas = Črni, moško ime

1. Friksov sin: Hyg.

2. eden od etrurskih mornarjev, ki jih je Bakh spremenil v delfine: Hyg.

3. kipar s Hiosa: Plin.