Franja

entendido izkušen, vešč, pameten

darse por entendido izjaviti se za sporazumnega, izkazati se hvaležnega
no darse por entendido neumnega se narediti
eso lo doy por entendido to imam za samoumevno
queda entendido to se samo po sebi razume
ser entendido en razumeti se na
ten entendido que pomisli, da
bien entendido que, cosa entendida que razume se samo po sebi, da
¡entendido! ¡entendidos! prav! se strinjam!

entendre* [ɑ̃tɑ̃drə] verbe transitif slišati, čuti; uslišati; imeti razumevanje (quelque chose za kaj), razumeti; pojmiti; meniti; nameravati, hoteti; zaslišati (priče); pričakovati (que ... da ...)

s'entendre slišati se; razumeti se (medsebojno), ujemati se, dobro shajati (avec quelqu'un s kom); sporazumeti se (avec quelqu'un, sur quelque chose s kom, glede česa); spoznati se (à v, na), razumeti se (à, en na)
entendre dur slabo slišati
entendre des témoins zaslišati priče
entendre la prière uslišati prošnjo
entendre la messe (religion) prisostvovati maši
entendre de ses propres oreilles slišati na lastna ušesa
je ne l'entends pas de cette oreille-là nočem o tem niti slišati
entendre la plaisanterie razumeti šalo
entendre raison ubogati pameten nasvet, dati si dopovedati, spametovati se
j'entends qu'on m'obéisse pričakujem, da me bodo ubogali, zahtevam poslušnost

entendu, e [ɑ̃tɑ̃dü] adjectif pojmovan, razumljen; juridique zrel za razsojo; pameten, spreten, izkušen; odločen, sklenjen (zadeva)

entendu en mécanique dobro podkovan v mehaniki
(c'est) entendu! velja! dobro! v redu! prav!
il est bien entendu que ... izrecno je dogovorjeno, da ...
bien entendu, (familier) comme de bien entendu! seveda! jasno! samoumevno!
zèle mal entendu slabo pojmovana vnema

entonces takrat; v tem primeru, torej

de entonces tedanji
desde entonces odtlej, od takrat naprej
¡(pues) entonces! no torej! mislim da! končno!

entrance¹ [éntrəns] samostalnik (to)
vstop, vhod; nastop; ustje; začetek; vpis, prijava, registracija, deklaracija; žrelnica (v panju)

to make one's entrance vstopiti, nastopiti
no entrance! vstop prepovedan!
to give entrance to s.o. dovoliti komu, da vstopi
to force an entrance into prodreti v

entrechoquer, s' [-šɔke] udariti, trčiti eden ob drugega

les verres s'entrechoquent kozarci trčijo
il entrechoque des cailloux pour faire du feu udarja kamen ob kamen, da bi ukresal ogenj

envie [ɑ̃vi] féminin želja, poželenje; veselje; zavist; materino znamenje; zadirek pri nohtu

j'ai envie želim, ljubi se mi, hoče se mi
j'ai envie de pleurer, de rire na jok, na smeh mi gre
il est dévoré, rongé d'envie zavist ga žre, bled je od zavisti
crever, sécher d'envie pokati od zavisti
faire envie zbuditi željo, poželenje
cette voiture me fait envie želim si ta avto
faire passer, ôter l'envie de quelque chose komu veselje, željo za kaj vzeti
passer son envie zadovoljiti svojo željo
porter envie à quelqu'un zavidati komu
l'envie me prend (de) zahoče se mi
mourir d'envie de ... umirati od želje, da ...
susciter l'envie de quelqu'un zbuditi zavist pri kom

eō² -īre -iī (pesn. in neklas. tudi -īvī) -itum

I. na splošno o telesnem gibanju in premikanju, torej = iti, priti, hoditi, jezditi, voziti se, jadrati, plavati, leteti, letati, premikati se idr.; vrste premikanja določajo samostalniki;

1. abs.: Syrum ire video Ter., i, lictor L., eat nobiscum Ci., copias suas non ituras esse N., negant medici sine nervis posse ire Petr.; kot imp., uvajajoč druge imp.: ite, ferte citi V.; iron.: i, nunc, offer te V., i nunc et versus meditare H.; z notranjim obj. (= ἰέναι ὁδόν): iter altum ire V., itque reditque viam V., ire novas vias Pr. potovati (na pot iti) v neznane dežele, ignotas ire vias Val. Fl.

2. iti kam
a) z acc.: ire malam rem ali malam crucem Kom. = iti k vragu, ire exsequias Ter., ali pompam funeris O. za pogrebom iti, ire Tolosam Ci., Italiam V., nos sitientes ibimus Afros V., infitias ire Cu. tajiti, quod nemo infitias ibit N.
b) pesn. tudi z dat.: ibat bello (v boj) Virbius V., ire viro Pr., ire sorori Sil. iti k … ; z dat. commodi: ire (suis) subsidio (na pomoč) C., N.
c) s sup.: cubitum ire Pl., Ci., dormitum ire H., venatum (na lov) iri V., ludos spectatum ire N.; pren. (prim. II. 4.) hoteti, nameravati kaj storiti: tu mihi laudem is quaesitum Ter., ei servitum ire V. služiti mu hoteti, ultum ire iniurias S., ultum ire, repletum ire Cu., neu gentem perditum iret L., alienas pecunias ereptum ire Plin., res Romanas armis scelestis raptum ire T., illusum ire pueritiae T., Arsacidarum fastigium ultum ire volens T.; v tej zvezi tudi inf. pr. pass. īrī, s katerim se tvori inf. fut. pass.: rescitum iri Ter., occisum iri Ci., leve visum iri N., relictum iri S.; s stopljenim m tudi npr. defensuiri, reddituiri.
č) z inf.: it visere Ter., in Ephesum hinc ibit aurum arcessere Pl.
d) s praep.: ire ad tonsorem Pl., ad cenam, ad forum Ter., ad Dionem eant inermes N., ire in colloquium ad aliquem L., ad solitum opus O., ad mortem Cu., ad urbes Ausonias Val. Fl., ad Graeciam Amm., in carcerem Pl., i in malam crucem Pl., ali in malam rem Ter. = da te zlodej! vrag te nesi! ire in exsilium Ci., in idem conclave Ci., in consilium Ci., in suffragium L.; drž.pr. (o glasovanju v kuriji, v senatu): in alicuius sententiam (pedibus) ire Ci., L. pritegniti komu, sprejeti mnenje ali nasvet koga, ire in eam partem, qua sentitis Plin. iun., itum in sententiam Rubelli Blandi T., itum est in voluntatem quorundam Amm. obveljalo je mnenje nekaterih, ire in alia omnia Ci. ali in aliena omnia Ci. ep. glasovati zoper, za nasprotno, nasvet zavreči; jur: in ius ire Pl., Ci., N. pred sodišče stopiti, pred sodnika priti, in ius ire ad aliquem Aur. na sodbo iti h komu, ire ad iudicem L., in forum Q.; ire sub furcam H., sub terram Suet. — Od kod? z adv.: unde is? Ter., eodem, unde ierat, se recepit N.; pren.: nesciebam, quorsum tu ires Ter. kam meriš (s tem); z abl.: portis V. pri vratih ven, sacris O. od darovanja, it tectis manus Val. Fl.; s praep.: a navibus, de imis sedibus, e consilio V. Kje? sl. večinoma kod? z abl. loci: viā L., quā viā itur Hennam Ci. koder se gre v Heno, ibam forte viā sacra H., eodem itinere ire L., ut eā (sc. via) elephantus … ire posset, quā … N.; s praep.: in via Ter., per Italiam L., per amnes O. Kako? z adv.: i prae Pl., modestius ire obviam Pl., obviam ire alicui N., ire celeriter Ci., L., tuto Ci., tardius S., retro Cu., cessim Iust.; z abl. modi: maximis itineribus L. v kar najbolj pospešenih pohodih, immissis habenis ire Val. Fl. jezditi; s predik. določilom: cui Achates it comes V. ki ga spremlja Ahat, praecipitem ire Iuv., Suet., mores ire coepisse praecipites L., propadati, L., errantem ire Q.; z abl. instrumenti: gradibus grandibus ire Pl., pedibus ire peš iti: Pl. ali po suhem iti: L., navibus ire V., Suet., ali puppibus ire O. (od)pluti, equo ire V., equis ire L. (od)jezditi (prim.: super equos ire Iust. jezditi), curru, plaustro ire L. voziti se, alis ire Val. Fl. po zraku leteti, leteti; cursu ire Val. Fl. podobno: in equis quattuor ire O. voziti se v četverovprežnem vozu, bigis it Turnus in albis V. se pelje, ire in reda Mart.; pesn. abs.: prosequitur surgens a puppi ventus euntes V. proč plujoče, odrivajoče, equites ibant tercentum V. je jezdilo proč, je odjezdilo, ventus adspirat (Iridi) eunti V. leteči.

3. occ. (voj.)
a) ire ad saga Ci. po vojni plašč iti = ire ad arma Caelius in Ci. ep., L., Vell., ali in arma Fl. (za) orožje zgrabiti, za orožje prijeti, na boj (vojno) pripravljati se, ire in ordines Cu., ali in aciem Q., T.
b) ire ad (adversus, in, contra) aliquem iti nad koga, napasti ga, lotiti se ga, nasproti iti (stopiti) komu: infestis signis ad se ire C., veriti, ne ad se iretur L., ad hostes isse Q., ire contra hostem C., in hostem L., Cu., Stat., in hostes Val. Fl., in Euryalum V., in Iovis ire domum O. (o Gigantih), ire adversus hostem T.; tudi (o krajih, utrdbah): ire in Capitolium L., in turrim Iuv.; z adv.: obviam ire hostibus N., ire contra T.; pren. (v nevojaškem pomenu): dictis it contra dicta tyranni V., tu ne cede malis, sed contra audentior ito V.

II. pren. (o stvareh)

1. iti, hoditi, vzdigniti (vzdigovati) se, prodreti (prodirati), teči: qua sucus non it in artus Lucr., sanguis naribus ibat Lucr. je udarjala iz nosa, it naribus ater sanguis V., per artus it cruor V., per artus sudor iit V., it fumus in auras V., Euphrates ibat iam mollior undis V., Timavus it mare proruptum V. teče, da bi prodrl v morje, per caelum ibit (Phoebe = luna) V., tempestas it per campos V. razsaja, buči, Eurus … desinit ire Pr. veti (pren.: cum a Theodosii partibus in adversarios vehemens ventus iret Aug., telum it Lucr., iit (ali īt) hasta Tago per tempus utrumque V., quantum semel ire sagitta missa potest O., quamvis remige puppis eat O., duce te … it ratis? Val. Fl., it bello tessera signum V. gre okrog, kroži, circulus auri it per collum V. obdaja vrat; alvus non it Ca. telo je zapečeno; pesn.: ibat tripes grabatus Mart. je šla s teboj; (o rastlinah) pognati (poganjati), (vz)kliti: Ca.; o abstr.: iti, širiti se, razširiti (razširjati) se: it clamor ad aethera = (dat.) caelo V., fama it per urbes V., per oppida facti rumor it O., si non tanta quies iret V. ko bi ne nastopil (nastal), pugna it ad pedes L. začne (začenja) se bojevanje peš.

2. preiti, preteči, (pre)miniti ([pre] minevati), (iz)giniti: dies it Pl., quotquot eunt dies H., it dies et redit Val. Fl., homo it Lucr., eunt anni O., sex mihi natales ierant O., sic eat quaecumque Romana lugebit hostem L. pogini.

3. napredovati, od rok iti; izteči (iztekati) se: ut res ire coepit, haud scio, an id futurum sit Ci., de Attico optime it Ci. ep., saevae nutu Iunonis eunt res V., di … eodem cursu … res ire patiantur Cu., miror ista sic ire Sen. ph., omnia fatis Caesaris ire videt Lucan., ponerent odia in perniciem itura T.

4. preiti v kaj, prehajati v kaj: sanguis it in sucos O., ire in corpus Q. v meso iti, (o)debeleti.

5. it in saecula vest pride do poznih vekov: ibit in saecula fuisse principem, cui … Plin. iun.

6.
a) v kako stanje spraviti se ali priti, začeti kaj, spustiti (spuščati) se v kaj, zagnati se v kaj, vda(ja)ti se čemu, lotiti se česa, nameravati kaj: ire in matrimonium Pl. stopiti, cogit amor homines ire in lacrimas V. razjokati se, ierat in causam praeceps L. zagnal se je bil na vrat na nos v stvar, in subsidium (= dat.: subsidio) ire Ci., ire in poenas V., O., in scelus O., ire exemplis deorum O. primerjati se z bogovi, ire per leges O. vdati se zakonom, prevzeti jih, ire in crudelitatem O., in litem certaminis O., in rixam Q., ibatur in caedīs T., ire in exemplum T., ire in sudorem Fl. spotiti se; pomni: ire in duplum Ci. še enkrat tolikšno globo dati (plačati).
b) ire per aliquid tako rekoč kaj prehoditi = kaj prebiti, doživeti: ire per laudes (slavna dejanja) tuorum O., ire per exempla cognata O. isto kazen trpeti kakor sorodniki, ire per disciplinas Q.

7. v podkrepitev imp. ali fut.: ite agite Pl., i verbis virtutem illude superbis V., i sequere Italiam V., i nunc et iuvenis specie laetare tui Iuv., ibo et modulabor V.

Opomba: Ker je glag. intranzitiven, se lahko v pass. rabi le brezos. (v 3. osebi sg.): itur, ibatur, eatur, eundum est. — Star. inf. pr. īrier (= īrī): Pl. Skrčene obl.: isti(s) = iisti(s), isse(m) = iisse(m) Ci. idr.; īt = iit V., O., Sil.

épancher [epɑ̃še] verbe transitif izliti, razli(va)ti; razkriti svoje težave, odkrito povedati

s'épancher izliti se, razliti se; odkriti svoje srcé, zaupati se (komu); odkrito in zaupljivo se pogovoriti (avec quelqu'un s kom)
épancher son cœur à quelqu'un odkrito zaupati komu svoja čustva
épancher sa joie dati izraza svojemu veselju
épancher ses peines dans le sein de quelqu'un zaupljivo komu zaupati svoje težave, da bi si olajšali srce
épancher sa bile, son fiel peniti se od jeze
le sang s'est épanché dans l'estomac kri se je razlila v želodec

épaule [epol] féminin rama, pleče; ladijski nos

avoir les épaules carrées, être carré des épaules biti plečat
avoir, porter sur ses épaules quelqu'un (figuré) imeti koga, kaj na vratu
avoir la tête sur les épaules biti pameten
en avoir par-dessus les épaules (figuré) imeti čez glavo česa, biti sit, naveličan česa
changer son fusil d'épaule (figuré) presedlati
donner une tape sur l'épaule potrepljati po rami
donner un coup d'épaule upreti se z ramo; pomagati (à quelqu'un komu)
faire quelque chose pardessus l'épaule mimogrede, po strani kaj narediti
faire toucher les épaules zrušiti nasprotnika na tla, tako da se z rameni dotakne tal
hausser, lever, secouer les épaules skomizgniti z rameni
plier, baisser les épaules (potrpežljivo) se vdati v usodo
regarder quelqu'un par-dessus l'épaule zviška na koga gledati
la responsabilité pèse, repose sur ses épaules odgovornost leži, počiva na njegovih ramenih

épingle [epɛ̃glə] féminin igla, zaponka; bucika

épingle anglaise, double, de nourrice, de sûreté varnostna zaponka
épingle à cheveux, à chapeau, de cravate igla za lase, za klo-buk, za kravato
épingle à linge ščipalka za perilo
coup masculin d'épingle ubod, zbodljaj z iglo; figuré zbadanje, žalitev
pelote féminin à épingles blazinica za igle
tiré à quatre épingles kot iz škatlice vzet
virage masculin en épingle à cheveux zelo oster zavoj (v obliki lasnice)
chercher une épingle dans une botte de foin iskati šivanko v kupu slame, t. j. brez upanja, da bi kaj našli, v čem uspeli
donner des coups d'épingle zbadati (à quelqu'un koga)
s'enfoncer une épingle dans le doigt zbosti se z buciko v prst
monter quelque chose en épingle pretirano kaj poudarjati, se ponašati s čim
mettre en épingle (familier) jasno napraviti
tirer son épingle du jeu spretno se izvleči iz težavnega položaja

époumoner, s' [epumɔne] nakričati se do ohripelosti; govoriti, kričati na ves glas; utruditi se

je me suis époumoné à le lui expliquer namučil sem se, da sem mu to razložil (objasnil)

éprouver [epruve] verbe transitif preizkusiti; poskusiti, preskušati; figuré prizadeti; pretrpeti, skusiti, (ob)čutiti; doživeti, biti izpostavljen (quelque chose čemu)

la perte de son père l'a bien éprouvé očetova smrt ga je zelo priza-dela
éprouver de l'affection, de l'amour pour quelqu'un občutiti nagnjenje, ljubezen do koga
éprouver de la honte, un regret, un besoin, un désir občutiti sram(oto), obžalovanje, potrebo, željo
éprouver une déception doživeti razočaranje
éprouver des difficultés de paiement zabresti v plačilne težave
éprouver de l'étonnement biti začuden, začuditi se
éprouver les joies de quelqu'un skupaj s kom se veseliti
éprouver des malheurs doživeti, imeti nesrečo
éprouver des pertes pretrpeti, imeti izgube
il a éprouvé, à ses dépens, qu'on ne pouvait se fier à eux skusil je na lastni koži, da jim ni mogoče zaupati

epulor -ārī -ātus sum (epulum) jesti, obedovati, gostiti se, pirovati: Vell., Suet. idr., epulantur milites, consules Ci., more Persarum luxuriosius epulari N., paulisper epulatus convivio egreditur Cu., senatorum ius publice epulandi Suet.; pesn. z abl. (prim. vescor): caesis gens est epulata iuvencis V., dapibus epulamur opimis V. bogato, razkošno obedujmo; tudi trans: Plin., filium patriis epulandum ponere mensis V. pri obedu postaviti na mizo sina za kosilo, filium epulandum Harpago tradere Iust. jesti dati. — Act. obl. epulor -ārī koga hraniti, komu jesti da(ja)ti.

equitō -āre -āvī -ātum (eques) jahati, jezditi: cum in nostro exercitu equitaret Ci. ko je služil za konjenika, in eculeis equitāre Ci., ter circum adstantem equitavit V., equitare, iaculari, cursu certare S., equitare in arundine longa H., cur non militarīs inter aequalīs equitat? H. se ne vadi v jahanju, exiguis equitare campis H., živeti po planjavah, neu sinas Medos equitare inultos H. da napadajo rimsko ozemlje; occ.: contra Alfenum equitare Ci., Afer ( = Hannibal) ut Italas ceu … Eurus per Siculas equitavit undas H.; o nekem Kentavru = dirjati, kopitati: O.; jahati (vulg.): Iuv. (VI, 311).

2. trans. prejezditi, prejahati; v pass.: dum perfidum glacie flumen equitatur Fl., equitata summa culmina Taygeti Cl., equitata Bactra Sid.

eremít (-a) m knjiž. (puščavnik, samotar) eremita (tudi ekst.):
živeti kot eremit fare vita da eremita

eremita m (pl. -ti)

1. puščavnik

2. pren. samotar:
fare vita da eremita živeti samotarsko

ēripiō -ere -ripuī -reptum (ē in rapere)

1. iztrg(ov)ati, odtrg(ov)ati, izdreti (izdirati): familiaris sui telum eripuit N. Od kod? z abl.: ensem vaginā, ferrum vaginā V., viscera vivis (pecudibus) eripiunt V.; s praep.: tibias ex ore Pl., deos ex aedibus suis Ci., sacra ex incendio L. epit., faces de manibus Ci., torrem ab igne O., ensem a femine V.; pesn.: orationem alicui ex ore Pl., ali vocem ab ore loquentis V. vzeti komu besedo iz ust, sam spregovoriti, eripiunt subito nubes caelumque diemque ex oculis V. zakrijejo in zatemnijo nebo; z dat. personae: tune hinc eripiare mihi? V. ti da bi mi ušel? oculis eripi O. izginiti izpred oči, oculos alicui eripere. H.

2. vzeti, po sili vzeti, jemati, ugrabiti, upleniti, uropati: ne lucem hanc eripere cupiat Ci., scaphia confiteris erepta? Ci., mortalem formam eripere V., prospectum oculis, mentem, auxilium, coniugem V., pecuniam alicui, animam, vitam S., victoriam ex manibus, legis praesidium, probitatem, faciundi licentiam S., velis armentisque ereptis omnis usus navium uno tempore eriperetur C.; s praep.: hereditas erepta a liberis Ci., ornamenta ex fanis erepta Ci.; tudi z dat.: eripies pupillae togam? Ci., eripere pellem iuvenco V. odreti ga, pudicitiam militi Ci.; pren.: hunc mihi timorem eripe Ci., errorem, dolorem eripere Ci., posse loqui eripitur O. vzame se ji možnost govorjenja; occ. (o usodi, smrti idr.) koga ugrabiti, pobrati; poseb. pogosto v pass., ki se bolje sloveni z act.: quae virum … subito de sinu civitatis eripuit Corn., saevus et illum exitus eripuit Iuv., lux et eum ereptura vitā Amm..; ereptus fato V., uxorem sibi fato ereptam L., si fatis erepta fuisses O., in ipso robore aetatis eripior Cu. in flore aetatis ereptus rebus humanis (dat.) Cu. človeštvu (svetu) odvzet, paene vobis ereptus sum Cu.; tudi abs.: primā erepta iuventā est V. v zgodnji mladosti, erepto patre Cu. po očetovi smrti, Scipio … ereptus, vivit tamen Ci. čeprav mrtev, vendar živi, primis coniux ereptus in annis Val. Fl., matre mihi ereptā Q., Marcellum flagrantibus plebis studiis intra iuventam ereptum T., morte ereptus Amm., v pomenu usmrtiti, v pass.: reppulit erepto cunei ductore Menalca Stat.

3. odtegniti koga čemu, oteti koga (kaj) iz česa, rešiti koga (kaj) koga, česa, osvoboditi koga (kaj) česa, od česa: eripe me Val. Fl.; (redko) s samim abl.: eripere flammā (igne O.) Palladium Ci. oteti iz ognja; pren.: se flammā eripere Ci.: s praep.: eripere aliquem ex istorum insidiis et mucronibus Ci., aliquem e flamma atque ferro ac paene ex faucibus fati Ci., servos ex media morte Ci., se ex pugna, se ex infamia, se ex hoc iudicio vi Ci., eripere aliquem ex (e) periculo C., S., ereptus e manibus hostium C., me ex manibus impiis eripite S., eripere aliquem ex manibus impiorum Cu., aliquem ex servitute S., aliquem ex obsidione L., eripere se ab illa miseria Ci., filium a morte Ci., de severitate istum Ci., aliquem de Macedonum manibus Val. Max.; aliquem umeris (abl. instrumenti, na ramah) per flammas et tela V.; z dat.: civitatem periculis ereptam esse S., eripere aliquem morti, se leto V., se pugnae V., se hosti L., se hosti fugā Cu., se sequentibus L. odtegniti se zasledovalcem, fatis eripi O., eripi praesenti periculo Cu., eripere se calamitatibus, se huic servituti Sen. ph., qui te legibus atque urnae dira eripuere minanti Sil., se quam primum contumeliis eripere Suet.; pesn.: eripe te morae H. odtegni se obotavljanju = ne obotavljaj se, nutans distorquensque oculos, ut me eriperet H. da bi me rešil (nadležnega spremljevalca), eripe fugam V. reši si možnost bega = reši se, dokler je še čas, vix tamen eripiam (= impediam), … velis quin … H., illis eriperes verbis mihi sidera caeli lucere Tib. bi me mogel pripraviti ob vero, da … svetijo. S finalnim stavkom: per eos se eripuit, ne causam diceret C. se je odtegnil zagovoru (sodni obravnavi).

erklären pojasniti, razložiti (das erklärt sich to se da/je moč razložiti); Mathematik definirati, določiti; durch eine Aussage: izjaviti; sich schuldig/bankrott erklären izjaviti, da ...; sich bereit erklären izreči svojo pripravljenost; sich für/gegen ... erklären izreči se (za/proti), opredeliti se (za/proti); erklären als določiti za; als ehelich erklären pozakoniti; als ehemündig erklären pripoznati zrelost za zakon; erklären für razglasiti za, spoznati za; erklären zu določiti za; (sich) erklären zu razglasiti (se) za; den Krieg erklären napovedati vojno

ermitteln ugotavljati, ugotoviti (als ugotoviti, da ...); dognati; določiti; Mathematik računati, izračunati, izračunavati; Polizei usw.: poizvedovati, preiskovati, izslediti, ugotoviti s preiskavo; ermitteln gegen uvesti preiskavo, izvajati preiskavo, poizvedovati