Franja

vája (-e) f esercizio, esercitazione; prova:
vsakodnevna vaja esercizio quotidiano
šol. vaja v pisanju, v računanju esercizio di componimento, di conto
muz. vaja s solisti, z zborom prova coi solisti, col coro
dihalne, telesne vaje esercizi respiratori, fisici
šport. vaje na orodjih esercizi agli attrezzi
šport. vaja v parterju esercizio a corpo libero
šol. predavanja in vaje (na univerzi) lezioni ed esercitazioni
kemijske, laboratorijske vaje esercitazioni chimiche, di laboratorio
domače, šolske vaje esercizi di casa, in classe
pisne, ustne vaje esercizi scritti, orali
praktične vaje esercizi pratici
biti, priti iz vaje essere fuori esercizio
rel. duhovne vaje esercizi spirituali
voj. vojaške vaje esercitazioni militari
PREGOVORI:
vaja dela mojstra la pratica val più della grammatica; l'esercizio fa il maestro

vakcin|a ženski spol (-e …) medicina die Vakzine, der Impfstoff (Salkova Salk-Vakzine, živa Lebendimpfstoff)
cepljenje s Salkovo vakcino die Salk-Impfung

valíti¹ (-ím)

A) imperf.

1. rotolare, voltolare

2. pren. scaricare; gettare:
odgovornost valiti s sebe scaricare sugli altri la propria responsabilità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
valiti besede v ustih masticare le parole

B) valíti se (-ím se) imperf. refl.

1. rotolarsi, rotolare, voltolarsi:
skala se vali po pobočju v dolino il masso rotola a valle per il pendio

2. camminare, procedere goffo, lento

3. riversarsi:
množica se vali iz dvorane la moltitudine si riversa fuori della sala

4. erompere (in gran quantità);
iz dimnika se vali gost dim un fumo denso erompe dal comignolo

válj (-a) m

1. mat. cilindro

2. (predmet take oblike) cilindro; rullo; rocchio:
valj pisalnega stroja il cilindro, il rullo della macchina da scrivere
strojn. motor s štirimi valji motore a quattro cilindri
kem. merilni valj cilindro graduato
teh. navijalni valj cilindro avvolgitore
tekst. osnovni valj (pri statvah) subbio di ordito
agr. sortirni valj selezionatore
tisk. tiskovni cilinder cilindro da stampa

varč|en (-na, -no) sparsam; pri čem: … sparend (energetsko Energie sparend, pri prostoru [raumsparend] Raum sparend, raumersparend, [platzsparend] Platz sparend, v porabi lesa Holz sparend, s časom Zeit sparend)

varč|evati (-ujem)

1. sparen, haushalten mit, sparsam umgehen mit; das Geld zusammenhalten

2. v banki: sparen (premijsko prämiensparen, stanovanjsko bausparen)
|
varčevati na napačnem koncu am falschen Ende sparen
varčevati pri hrani am Essen sparen
ne varčevati s hvalo nicht mit dem Lob sparen

varčeváti épargner, mettre de côté, économiser, faire des économies, ménager

ne varčevati s trudom ne pas économiser (ali ménager) ses forces

varčeváti (-újem) imperf. risparmiare, economizzare, lesinare, tirare, stiracchiare, sparagnare:
varčevati s časom in z denarjem economizzare tempo e denaro
varčevati pri izdatkih tirare sulle spese
varčevati pri hrani lesinare sul mangiare
pren. varčevati z besedami essere di poche parole

varčeváti ahorrar; economizar; hacer ahorros

ne varčevati s trudom no economizar esfuerzos

variírati to vary

variírati hitrost to vary one's speed
variírati svoj slog to vary one's style
šege variirajo s časom manners pl vary according to the period

varjenj|e¹ [ê] srednji spol (-a …) tehnika das Schweißen, die Schweißung (bradavično Buckelschweißen, električno Elektroschweißung, kovaško Feuerschweißung, obločno Lichtbogenschweißung, plamensko Autogenschweißung, sočelno Stumpfschweißen, šivno Nahtschweißung, talilno Schmelzschweißen, točkovno Punktschweißung, pod praškom Unterpulverschweißen, s pritiskom [Preßschweißen] Pressschweißen, s trenjem Reibschweißen, v desno Rückwärtsschweißung, v levo Vorwärtsschweißung, v odprtini Lochschweißen, v zaščitnem plinu Schutzgasschweißung)
termitni postopek varjenja das Thermitschweißen
strojček za varjenje folij das Folienschweißgerät
nanašati z varjenjem aufschweißen

varjênje (-a) n saldatura:
hladno varjenje saldatura a freddo
plamensko varjenje saldatura autogena, ossidrica
talilno varjenje saldatura a fusione, per fusione
točkovno varjenje saldatura a punti
varjenje s pritiskom saldatura a pressione
pištola za varjenje pistola per saldatura
obločno varjenje saldatura elettrica ad arco
uporovno varjenje saldatura elettrica a resistenza

vàš (váša -e)

A) adj.

1. vostro; suo:
vaši športniki i vostri sportivi
vaša dolžnost je, da pridete è suo dovere venire

2. (v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje) Vostro, Suo:
Vaše kraljevo veličanstvo Vostra Maestà
Vaša ekscelenca Sua Eccellenza
Vaša gnada Vostra Grazia
Vaša presvetlost Sua Signoria Illustrissima
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je vaših let ha la vostra età
pog. če bi bil jaz na vašem mestu al suo posto, se fossi in lei
v vašem primeru nel suo caso
dajte že mir s tem vašim športom e finitela una buona volta con questo vostro sport!
to ni vaša stvar non sono cose che la riguardino
to bi rad slišal iz vaših ust questo vorrei sentirlo da lei

B) vàš (váša -e) pron. vostro; suo:
vaši so izgubili i vostri (sportivi, giocatori e sim.) hanno perso
v mestu sem videl vaše in città ho incontrato i suoi (parenti)
naj bo po vašem e sia come dice (vuole) lei
tu ni nič vašega qua non c'è niente di suo

vaz|a ženski spol (-e …) die Vase (kristalna Kristallvase, za cvetje/s cvetjem Blumenvase)

vazál vassal; liege, liege man

ravnati s kom kot z vazálom to treat someone as a vassal

vcepiti glagol
1. (vsaditi v zavest; privzgojiti) ▸ beleolt, oltMalo ljudi na pomembnih funkcijah se zaveda, kako neprecenljive so vrednote, ki jih starši z vzgojo vcepijo svojim naslednikom. ▸ Csak kevés fontos tisztséget betöltő ember van tudatában annak, mennyire felbecsülhetetlenek azok az értékek, amelyeket a szülők a nevelés során oltanak az utódaikba.
Trener nam je že tedaj vcepil v glavo, da je pomembna le ta tekma in da jo lahko dobi eno ali drugo moštvo. ▸ Az edző már akkor beleoltotta a fejünkbe, hogy csak ez a meccs a fontos, és hogy bármelyik csapat győzhet.

2. (vnesti v organizem) ▸ beültet, bead
Veliko otrok pa je s sorodniki center zapustilo, še preden so jim lahko vcepili vse odmerke cepiva. ▸ kontrastivno zanimivo Azonban a központot sok gyermek elhagyta a szüleivel, mielőtt beadhatták volna nekik a vakcina valamennyi oltását.
Raziskovalci so dva tuja gena vcepili v dedno zasnovo bacillusa anthracisa. Nova različica povzročitelja vraničnega prisada je bila odporna na cepiva. ▸ A kutatók két idegen gént ültettek be a bacillus anthracis genotípusába. A lépfene kórokozójának az új változata ellenállóvá vált a vakcinák ellen.

3. (vtisniti) ▸ beültet
Predlagal bi akcijo, da bi vsako podjetje v proizvodnji svojega izdelka vcepilo nekaj, kar bi bilo specifično. ▸ kontrastivno zanimivo Olyan akciót javasolnék, melynek keretében minden vállalat a termékének a gyártási folyamatába valami speciálisat vinne be.
Fordovci pri Mondeu niso imeli veliko dela, ko so mu vcepili še več športnega duha, saj je že v osnovi zelo dinamičen avtomobil. ▸ kontrastivno zanimivo A fordosoknak a Mondeoval nem volt sok dolguk, a sportossága fokozásánál, mivel ez már alapjáraton is egy dinamikus jármű.

4. (vstaviti cepič v rastlino) ▸ beleolt, beolt
Cepič za brst odrežemo iz zrelega poganjka tekočega leta in ga vcepimo v urez podlage. ▸ Az oltóvesszőt a folyó évi zöld hajtásról metsszük le, és beleoltjuk az alanyon lévő hasítékba.

vdán (čemu) entregado (a a/c) ; (pregrehi) dado a, entregado a ; (zvest) fiel, leal; adicto ; (resigniran) resignado

vdan pijači dado a la bebida
vdan v svojo usodo resignado con su sino
Vaš vdani (na koncu pisma) su seguro servidor (krajšava: s. s. s.)
Vaš zelo vdani de usted atento y seguro servidor (krajšava: de Vd. atto. y s. s.)

večér (-a) m

1. sera:
voščiti dober večer dare, augurare la buona sera
od jutra do večera da mattina a sera, dalla mattina alla sera
dolgi zimski večeri le lunghe sere invernali
rel. božični, sveti večer la sera di Natale
kresni večer sera di mezza estate
Silvestrov, silvestrski večer sera di S. Silvestro

2. (prireditev v tem delu dneva) serata:
poslovilni večer serata d'addio
dobrodelni večer serata di beneficenza
gala večer, slovesni večer serata di gala

3. pren. večer življenja vecchiaia
PREGOVORI:
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera non vi è così gran giorno che non arrivi a sera
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba

večerjati glagol
(jesti večerjo) ▸ vacsorázikZvečer pogledam kakšno predstavo, včasih grem v kino in zelo rada večerjam s prijatelji. ▸ Esténként megnézek valamilyen előadást, néha moziba megyek és nagyon szeretek a barátaimmal vacsorázni.

večína majority; the greater (ali major) part; the bulk; most; plurality

absolutna (ogromna, vladna, velika, pičla, silna, relativna, potrebna, enostavna, dvetretjinska) večína absolute (crushing, government, great, narrow, overwhelming, relative, necessary, simple, two-thirds) majority
ogromna večína a swingeing victory
večína naroda the mass of the nation
večína (od) nas the bulk of us, most of us
večína glasov majority of votes
večína ljudi the majority of people, most people
z dvema glasovoma večíne by a majority of two
z večíno glasov by a majority of votes, ZDA by a plurality (of votes)
biti v veliki večíni to be in a substantial majority
večína je za predlog the ayes have it
ženske so bile v večíni the women were in the majority
dobiti absolutno večíno to obtain an absolute majority
bila je dosežena večína 200 glasov proti zakonskemu osnutku there was a majority of 200 against the bill
s svojim glasom je odločil večíno he had a casting vote
priključiti se večíni parlament to join the majority