Franja

Zadetki iskanja

  • ivanj|e2 srednji spol (-a …) (zauživanje) der [Genuß] Genuss, der Verzehr; (alkohola [Alkoholgenuß] Alkoholgenuss, kave [Kaffeegenuß] Kaffeegenuss, mesa [Fleischgenuß] Fleischgenuss)
    poživilo s škodljivim delovanjem pri daljšem uživanju das [Genußgift] Genussgift
  • v prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
    priti v hišo entrare in casa
    iti v mesto andare in città
    zaviti v desno svoltare a destra
    vzeti v roko prendere in mano

    2. (za izražanje usmerjenosti) in:
    udarec v obraz pugno in faccia

    3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
    rdeč v obraz rosso in viso

    4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
    prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
    delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

    5. (za izražanje načina) in:
    v gosjem redu in fila indiana
    igrati v troje suonare in tre

    6. (za izražanje namena) in:
    dati a najem dare in affitto
    večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

    7. (za izražanje sredstva) in:
    zavit v odejo avvolto nella coperta

    8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
    verovati v koga credere in qcn.
    zaupati v koga fidarsi di qcn.
    biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

    9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
    pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
    preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
    razdeliti v dva dela dividere in due parti

    10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
    lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
    spraviti v red mettere in ordine

    11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
    to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
    stopiti v stranko aderire a un partito

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
    ostati v hiši restare a casa, in casa
    živeti v mestu vivere in città
    bivati v Trstu abitare a Trieste

    2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
    zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

    3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
    biti v vladi essere nel governo
    živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

    4. (za izražanje področja delovanja) in:
    delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

    5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
    v času kuge durante la peste
    vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
    končati v roku finire in tempo

    6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
    iti ven v dežju uscire con la pioggia
    reči v jezi dire in un attacco di rabbia

    7. (za izražanje načina) in, a, con:
    plesati v parih ballare in coppie
    ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
    posneti v barvah ritrarre a colori

    8. (za izražanje sredstva) in, con:
    pomoč v denarju aiuti in denaro

    9. (za izražanje količine) in:
    vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

    10. (za izražanje stanja) in:
    biti v formi essere in forma
    čokolada v prahu cioccolato in polvere

    11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
    zmagati v teku vincere nella corsa
    v vsakem pogledu in ogni caso

    12. (za izražanje istovetnosti) in:
    v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smehljati se v brado ridere dentro di sé
    pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
    pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
    pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
    pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
    pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
    pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
    pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
    pren. iti vase rientrare in sé
    evf. biti v letih essere in età avanzata
    v resnici in effetti
  • V v (kje?) in, at; (kam?) into, to

    v šoli (= v zgradbi) in the school, (pri pouku) at school
    v šolo to school
    v gledališču at the theatre
    v 3. nadstopju on the third (3rd) floor, ZDA on the fourth (4th) floor
    v Londonu (veliko mesto) in London
    v Kamniku (malo mesto) at Kamnik
    v London, v Francijo to London, to France
    v mestu in town
    v inozemstvu, v inozemstvo abroad
    izgubljen v temi lost in the dark (ali darkness)
    slab v angleščini weak in English
    v torek on Tuesday
    dvakrat v letu twice a year
    v tistem času at that time
    v starih časih in ancient times
    v novejšem času in recent times
    v mojih letih at my age
    v pradobi in prehistoric times
    v tem trenutku at this moment
    v pravem času at the right moment, just in time
    pozno v noč late into the night
    v roku 10 dni within 10 days
    v vojni in miru at war and at peace
    v ta namen for this purpose
    v imenu... in the name of...
    v redu in order
    biti v dobrih odnosih s kom to be on good terms with someone
    hiša je bila v plamenih the house was on fire
    biti v skrajni bedi to be in utter poverty
    ste kdaj bili v Londonu? have you ever been to London?
    biti v vojni to be at war
    dospeti, prispeti v London to arrive in London
    hoditi v šolo to go to school
    pasti v vodo to fall into the water
    ne morem mu tega vbiti v glavo I can't drive it into his head
    vreči v koš za odpadke to throw into the wastepaper basket
    vreči v zrak to throw into the air
    zdrobiti v prah to pulverize, to reduce to dust
    živeti v Sloveniji to live in Slovenia
    to delo bom končal v roku treh mesecev (v treh mescih) I shall finish this job (ali work, task) within three months
  • vábiti (-im) imperf. ➞ povabiti

    1. invitare; jur. convocare, citare:
    vabiti na svatbo invitare alle nozze
    vabiti na obravnavo convocare per l'udienza

    2. (ri)chiamare:
    lov. lovec vabi jelena s trobljenjem na rog il cacciatore richiama il cervo suonando il corno
    samci vabijo samice i maschi chiamano le femmine

    3. tentare, allettare:
    razkošne božične izložbe vabijo mimoidoče le vetrine riccamente ornate per Natale allettano i passanti, tentano i passanti

    4. rel. suonare:
    vabiti k maši suonare per la messa
  • vagon [ó] moški spol (-a …) železnica der Wagen (tudi tramvajski), Eisenbahnwagen; tovorni: der Waggon; količina: die Waggonladung; -wagen (direktni Kurswagen, dvoetažni Doppelstockwagen, kontejnerski Containertragwagen, potniški Personenwagen, Reisezugwagen, prevesni Wippenwagen, rezervni Ersatzwagen, samorazkladalni Selbstentladewagen, tovorni Güterzugwagen, Güterwagen, Lastwagen, brez oddelkov Großraumwagen, drugega razreda Zweiter-Klasse-Wagen, s pomično streho Schiebedachwagen, za prtljago Packwagen, z ročicami Rungenwagen, z nizkim podom Niederflurwagen, živinski Viehwagen)
    jedilni vagon Speisewagen, das Zugrestaurant
    ogrodje vagona der Wagenkasten
    pranje/čiščenje vagona die Wagenwäsche
    spodnji del vagona das Untergestell
    vrata vagona die Wagentür
    na vagone waggonweise
  • vagón -a m., ваго́н ч.
    • vagón s kupêji купе́йний ваго́н
  • vaj|a ženski spol (-e …)

    1. die Übung (bojna Gefechtsübung, dihalna Atemübung, gasilska Feuerwehrübung, govorna Sprechübung, jezikovna Sprachübung, lepopisna Schreibübung, nočna Nachtübung, protiletalska Luftschutzübung, prstna Fingerübung, stilistična Stilübung, v streljanju Schießübung, telesna Leibesübung)
    pripravljalna vaja Vorübung

    2. (naloga) das Übungsstück; die Übungsarbeit

    3. šport die Übung (obvezna Pflichtübung, poljubna Kürübung, prosta Freiübung, na drogu Reckübung, na orodju Geräteübung, za držo Haltungsübung, za ravnotežje Gleichgewichtsübung); telovadba: die Turnübung; das Turnen (poljubna/prosta vaja Kürturnen, obvezne vaje Pflichtturnen, vaje na bradlji Barrenturnen)
    vaje s kiji das Keulenschwingen
    razgibalne vaje Lockerungsübungen množina
    plavalne vaje das Übungsschwimmen
    dihalne vaje die Atemgymnastik
    prstne vaje glasba Geläufigkeitsübung

    4. (skušnja) die Probe (bralna Leseprobe, orkestrska Orchesterprobe, v kostumih Kostümprobe)
    priti do konca z vajami za X X durchproben
    oder za vaje die Probebühne
    vaje množina v gledališču: die Probenarbeit

    5.
    vojaške vaje množina die Geländeübung
    orožne vaje die Wehrübung, Reserveübung, Reservistenübung, Militärübung

    6.
    duhovne vaje religija geistliche Übungen množina, Exerzitien množina, die Andachtsübung

    7.
    vaje na fakulteti die Übung
    (praktikum) das Praktikum
    … za vajo Übungs-
    (branje die Übungslektüre)
    |
    biti iz vaje aus der Übung sein
    priti iz vaje aus der Übung kommen
    to je odvisno od vaje/samo stvar vaje das ist (reine) Übungssache
    biti v vaji drin sein
    za vajo namen: zu Übungszwecken, vzrok: übungshalber
    kot vaja übungsmäßig
    figurativno vaja dela mojstra Übung macht den Meister
  • vája (-e) f esercizio, esercitazione; prova:
    vsakodnevna vaja esercizio quotidiano
    šol. vaja v pisanju, v računanju esercizio di componimento, di conto
    muz. vaja s solisti, z zborom prova coi solisti, col coro
    dihalne, telesne vaje esercizi respiratori, fisici
    šport. vaje na orodjih esercizi agli attrezzi
    šport. vaja v parterju esercizio a corpo libero
    šol. predavanja in vaje (na univerzi) lezioni ed esercitazioni
    kemijske, laboratorijske vaje esercitazioni chimiche, di laboratorio
    domače, šolske vaje esercizi di casa, in classe
    pisne, ustne vaje esercizi scritti, orali
    praktične vaje esercizi pratici
    biti, priti iz vaje essere fuori esercizio
    rel. duhovne vaje esercizi spirituali
    voj. vojaške vaje esercitazioni militari
    PREGOVORI:
    vaja dela mojstra la pratica val più della grammatica; l'esercizio fa il maestro
  • vakcin|a ženski spol (-e …) medicina die Vakzine, der Impfstoff (Salkova Salk-Vakzine, živa Lebendimpfstoff)
    cepljenje s Salkovo vakcino die Salk-Impfung
  • valíti1 (-ím)

    A) imperf.

    1. rotolare, voltolare

    2. pren. scaricare; gettare:
    odgovornost valiti s sebe scaricare sugli altri la propria responsabilità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    valiti besede v ustih masticare le parole

    B) valíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. rotolarsi, rotolare, voltolarsi:
    skala se vali po pobočju v dolino il masso rotola a valle per il pendio

    2. camminare, procedere goffo, lento

    3. riversarsi:
    množica se vali iz dvorane la moltitudine si riversa fuori della sala

    4. erompere (in gran quantità);
    iz dimnika se vali gost dim un fumo denso erompe dal comignolo
  • válj (-a) m

    1. mat. cilindro

    2. (predmet take oblike) cilindro; rullo; rocchio:
    valj pisalnega stroja il cilindro, il rullo della macchina da scrivere
    strojn. motor s štirimi valji motore a quattro cilindri
    kem. merilni valj cilindro graduato
    teh. navijalni valj cilindro avvolgitore
    tekst. osnovni valj (pri statvah) subbio di ordito
    agr. sortirni valj selezionatore
    tisk. tiskovni cilinder cilindro da stampa
  • va|en (-na, -no) sparsam; pri čem: … sparend (energetsko Energie sparend, pri prostoru [raumsparend] Raum sparend, raumersparend, [platzsparend] Platz sparend, v porabi lesa Holz sparend, s časom Zeit sparend)
  • varč|evati (-ujem)

    1. sparen, haushalten mit, sparsam umgehen mit; das Geld zusammenhalten

    2. v banki: sparen (premijsko prämiensparen, stanovanjsko bausparen)
    |
    varčevati na napačnem koncu am falschen Ende sparen
    varčevati pri hrani am Essen sparen
    ne varčevati s hvalo nicht mit dem Lob sparen
  • varčeváti épargner, mettre de côté, économiser, faire des économies, ménager

    ne varčevati s trudom ne pas économiser (ali ménager) ses forces
  • varčeváti (-újem) imperf. risparmiare, economizzare, lesinare, tirare, stiracchiare, sparagnare:
    varčevati s časom in z denarjem economizzare tempo e denaro
    varčevati pri izdatkih tirare sulle spese
    varčevati pri hrani lesinare sul mangiare
    pren. varčevati z besedami essere di poche parole
  • varčeváti ahorrar; economizar; hacer ahorros

    ne varčevati s trudom no economizar esfuerzos
  • variírati to vary

    variírati hitrost to vary one's speed
    variírati svoj slog to vary one's style
    šege variirajo s časom manners pl vary according to the period
  • varjenj|e1 [ê] srednji spol (-a …) tehnika das Schweißen, die Schweißung (bradavično Buckelschweißen, električno Elektroschweißung, kovaško Feuerschweißung, obločno Lichtbogenschweißung, plamensko Autogenschweißung, sočelno Stumpfschweißen, šivno Nahtschweißung, talilno Schmelzschweißen, točkovno Punktschweißung, pod praškom Unterpulverschweißen, s pritiskom [Preßschweißen] Pressschweißen, s trenjem Reibschweißen, v desno Rückwärtsschweißung, v levo Vorwärtsschweißung, v odprtini Lochschweißen, v zaščitnem plinu Schutzgasschweißung)
    termitni postopek varjenja das Thermitschweißen
    strojček za varjenje folij das Folienschweißgerät
    nanašati z varjenjem aufschweißen
  • varjênje (-a) n saldatura:
    hladno varjenje saldatura a freddo
    plamensko varjenje saldatura autogena, ossidrica
    talilno varjenje saldatura a fusione, per fusione
    točkovno varjenje saldatura a punti
    varjenje s pritiskom saldatura a pressione
    pištola za varjenje pistola per saldatura
    obločno varjenje saldatura elettrica ad arco
    uporovno varjenje saldatura elettrica a resistenza
  • vàš (váša -e)

    A) adj.

    1. vostro; suo:
    vaši športniki i vostri sportivi
    vaša dolžnost je, da pridete è suo dovere venire

    2. (v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje) Vostro, Suo:
    Vaše kraljevo veličanstvo Vostra Maestà
    Vaša ekscelenca Sua Eccellenza
    Vaša gnada Vostra Grazia
    Vaša presvetlost Sua Signoria Illustrissima
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je vaših let ha la vostra età
    pog. če bi bil jaz na vašem mestu al suo posto, se fossi in lei
    v vašem primeru nel suo caso
    dajte že mir s tem vašim športom e finitela una buona volta con questo vostro sport!
    to ni vaša stvar non sono cose che la riguardino
    to bi rad slišal iz vaših ust questo vorrei sentirlo da lei

    B) vàš (váša -e) pron. vostro; suo:
    vaši so izgubili i vostri (sportivi, giocatori e sim.) hanno perso
    v mestu sem videl vaše in città ho incontrato i suoi (parenti)
    naj bo po vašem e sia come dice (vuole) lei
    tu ni nič vašega qua non c'è niente di suo