Franja

compēscō -ere -pēscuī (—) (iz *comparcscō, prim. star. comparsit = compescuit Ter. ap. P. F., parcere, parcus)

1. okleniti (oklepati), utesniti (utesnjevati), zadrž(ev)ati: qui (Pluto) ter amplum Geryonem Tityonque tristi compescit undā H., neque compedibus nec me compesce catenis O., equum celerem artato c. freno T.

2. pren. zatreti (zatirati), (za)dušiti, (za)moriti, (u)krotiti, brzdati: Pr., Lucr., Suet. idr., cretam Tit. ap. Non. razteptati, hunc (animum) frenis, hunc tu compesce catenā H., c. mentem (nejevoljo) H., risum mappā H., clamorem H., curas O., timor officium cautus compescit O. zavira, sitim compescuit unda O. je pogasila, famem compescunt poma Sen. tr. utešijo, c. ignes ignibus O., incendia Plin. iun. (po)gasiti, ramos V. ali luxuriantia H. ali spatiantia (arborum) bracchia O. ali arundinem, vitem Col. obrez(ov)ati, culpam ferro V. škodo iztrebiti = bolno ovco zaklati, mores dissolutos vi Ph., alicuius furorem armis Vell., damna cantu (= solari) Stat., civem seditiosum Q., seditionem T., tumentes populos Plin. iun.; z inf.: compesce in illum dicere iniuste Pl. nehaj, nikar. Opomba: Prisc. navaja sup. compescitum, ne da bi ga izpričal.

competō -ere -petīvī (petiī) -petītum skupno težiti za čim, od tod

I. intr.

1. strniti (strinjati) se, stikati se: ubi viae competunt Varr., si cacumina in unum competant Col., ubi recti angulorum competant ictus Plin.; pren. (časovno) strniti (strinjati) se, obenem (hkrati) primerjati se: initium finemque miraculi cum Othonis exitu competisse T., ut neque messium feriae aestati neque vindemiarum auctumno competerent Suet.

2. po kakovosti prilegati se, zlagati se, ustrezati čemu, primeren čemu biti, sposoben za kaj biti; abs.: si loci situs ita competit Col., si cuiusquam neptium suarum competeret aetas Suet.; brezos.: si ita competit Col. ali si ita competit, ut … Sen. ph. če se tako ujame; z dat.: si cuncta competunt voto Col., tanto Othonis animo nequaquam corpus … competiit Suet.; z in in acc.: ut in unitatem illa competant Sen. ph.

3. po moči kos biti, zmožen biti, pripraven biti, močan (krepak) biti, moč (sposobnost) imeti za kaj: neque animo neque auribus aut linguā competere S. ap. Non., ut vix ad arma capienda … competeret animus L., militiae nescii oppidani neque oculis neque auribus satis competebant T.

4. (o pravnih zadevah) pristati (pristojim) komu, iti komu, dovoljen biti komu: scientia bonorum et malorum, quae sola philosophiae competit Sen. ph., actio competit alicui Dig., c. in aliquem Q., c. adversus aliquem Dig., poena competit in aliquem Ap. —

II. trans.

1. skupno (hkrati, obenem) doseči hoteti ali doseči poskušati kaj, skupno stremeti (težiti) za čim, skupno poganjati se za kaj: Aug., unum locum Iust., unam speciosam (puellam) Aur.

2. pristojno —, zakonito (po zakonu) terjati ali zahtevati: bona Cod. Th. — Od tod adj. pt. pr. competēns -entis primeren, prikladen, ustrezen: remedium Icti.; z dat.: Icti., personae rebus competentes Ap.; s praep.: ratio etymologiae cum sententia vocabuli c. Gell., interdicta in hanc rem competentia Icti. Adv. competenter primerno, prikladno, spodobno, kakor se spodobi: Ap., Dig.; komp. competentius Hier.; superl. competentissimē Ap.

compīlātor -ōris, m (compīlō1) plenilec, grabežljivec: veterum Eccl. (Vergilijev vzdevek, ker je marsikaj povzel po Homerju idr.).

compitālis -e (compitum) na razpotje nanašajoč se, razpoten, razkrižen: Lares Varr., Suet. na razpotjih stoječi. Večinoma subst. Compitālia (compitālia) -ium in -iōrum, n (sc. sacra) kompitalije, praznik larov, ki so ga vsako leto obhajali na razpotjih kmalu po saturnalijah na dan, ki ga je določil pretor: Ca., Plin. idr., compitalia dies attributus Laribus Varr., cum in Kalendas Ianuarias compitaliorum dies incidisset Ci.

complet, ète [kɔ̃plɛ, t] adjectif ves, cel(oten), celovit, polnoštevilen; poln, zaseden (avtobus ipd); familier popolnoma pijan; figuré dovršèn, popoln; neskaljen (sreča, veselje); masculin moška obleka; polnoštevilnost, celota

au (grand) complet polnoštevilno
c'est complet! samo še to je manjkalo!
œuvres féminin pluriel complètes celotna dela
train masculin complet polno zaseden, nabit vlak
des complets sur mesure moške obleke po meri
pain masculin complet kruh, ki vsebuje tudi otrobe

complētōrium -iī, n (complēre) sklepna molitev po dnevnem delu: Eccl.

compliance [kəmpláiəns] samostalnik
privolitev, sporazum; voljnost; uslužnost, popustljivost

in compliance with po predpisih; glede na; v skladu s

comploter [kɔ̃plɔte] verbe transitif, verbe intransitif kovati zaroto, spletke; intrigirati, skrivaj pripravljati ali se dogovoriti za kaj, napraviti načrte za kaj

comploter la Révolution snovati, pripravljati revolucijo
comploter contre quelqu'un zarotiti se zoper koga
comploter contre la vie de quelqu'un zarotiti se proti življenju kake osebe, streči komu po življenju
nous avons comploté de vous offrir ce voyage skrivaj smo se domenili, da vam poklonimo to potovanje

compluō -ere -uī -ūtum

1. intr. z dežjem stekati se (o deževnici): qua compluebat compluvium Varr.

2. trans. z dežjem namočiti (namakati), deževati po čem: exsultet terra, quam compluunt caeli Aug., verbum dei omnes compluit Aug.; pogosto pt. pf. complūtus 3: Eccl.

comply [kəmplái] neprehodni glagol
privoliti, popustiti, popuščati; izpolniti; podrediti, podrejati se; ustreči, ugoditi

to comply with s.o.'s orders (wishes) izpolniti ukaz (želje) koga
to comply with the rules ravnati se po pravilih

compositiō -ōnis, f (compōnere)

1. sestava dvojice borilcev: gladiatorum compositiones Ci. ep.

2. sestavljanje česa iz posameznih snovi, sestava: Plin., compositiones unguentorum Ci., remediorum, medicamentorum Sen. ph., c. gleucini olei Col.; met. konkr. sestava (= sestavljena stvar): compositio, quae elephantina nominatur Cels., valentiores compositiones Cels.

3. shranitev, shranjevanje: rerum auctumnalium compositiones Col.

4. sestav, nastava, uredba, uravnava: ordo est rerum compositio aptis locis Ci., c. membrorum, sonorum, magistratuum Ci., disciplinae (kakega sistema) Ci., anni Ci. ureditev leta po praznikih in delavnikih, koledar, sacrarum aedium Vitr.

5.
a) sestava kakega spisa, spis: iuris pontificalis Ci.
b) ret. pravilna besedna zveza, razporeditev besed in stavkov, skladnja: Q., compositio est verborum constructio, quae facit omnes partes orationis aequabiliter perpolitas Corn., c. apta Ci., compositio tota servit gravitati vocum aut suavitati Ci., Timaeus ipsa compositione non impolitus Ci.

6. pren. pomiritev, pogodba, poravnava, sprava: Dig., pacis, concordiae, compositionis auctor esse non destiti Ci., (eos) servare per compositionem volebat Ci., de compositione agere ali loqui C., legatos ad Pompeium de compositione mittere C.

comprendre* [kɔ̃prɑ̃dr] verbe transitif

1. razumeti, pojmiti

2. obsegati, vsebovati, zaje(ma)ti, vključiti

comprendre les choses biti širokosrčen, biti toleranten
comprendre la plaisanterie razumeti šalo
il ne comprend rien à rien on prav ničesar ne razume
je commence à comprendre sedaj se mi začenja svitati
si je comprends! (familier) no seveda!
cela, ça se comprend (de soi) to se razume (samo po sebi)
faire comprendre quelque chose à quelqu'un dopovedati komu kaj, dati mu kaj razumeti
se faire comprendre biti jasen, sporazumeti se

compromiso moški spol sklicevanje na razsodbo; prevzeta obveznost; zadrega, stiska; ameriška španščina zaroka

por compromiso po sili, zaradi formalnosti
contraer un compromiso prevzeti obveznost
declinar todo compromiso vsako odgovornost odklanjati
estar en compromiso vprašljiv (negotov) biti
estar (ali hallarse) en un compromiso biti v težkem (kočljivem) položaju
es un compromiso para mí je neprijetno zame
faltar a su compromiso svoje besede na držati
poner en compromiso dvomiti (o)
poner en un compromiso a alg. koga kompromitirati, blamirati, osramotiti
salir del compromiso izvleči se iz zadrege
entrar en compromisos prevzeti obveznosti
casa de compromisos zloglasna hiša

compte [kɔ̃t] masculin (pre)štetje, preštevanje; račun, (pre)računanje; znesek; konto; obračun, obračunanje; dolgovan denar

à compte de quelqu'un na konto kake osebe
à ce compte(-là) če to tako vzamete ali hočete
à, selon, suivant votre compte (vieilli) po vašem (mnenju, naziranju)
à bon compte poceni, brez truda; obilno, bogato
au bout du compte, en fin de compte, tout compte fait končno, konec koncev, navsezadnje, če vse upoštevamo
de bon compte vsaj, najmanj
de compte à demi na pol
de compte fait, tout compte fait v celem, vse skupaj, natančno vzeto
en règlement de votre compte za poravnavo vašega računa
pour le compte de quelqu'un na račun koga, figuré kar zadeva, kar se tiče
pour son compte zase, za sebe
ayant masculin compte, titulaire masculin d'un compte imetnik, lastnik računa
règlement masculin des comptes obračuna(va)nje (tudi figuré)
compte d'apothicaire, de cuisinière dolg, drag, zabeljen račun
compte bancaire, compte de, en banque bančni račun
compte de chèques postaux, de chèque postal poštni čekovni račun
de clearing klirinški, obračunski konto
compte courant tekoči račun
compte de dépôt depozitni račun
compte à échéance fixe vezan račun
compte d'épargne hranilni račun
comptes de l'exercice letni, poslovni zaključek
compte mensuel mesečno poročilo
compte ouvert odprt, tekoč račun
compte rendu (računsko) poročilo
compte d'activité poročilo o dejavnosti
compte de lecture obnova lektire (v šoli)
compte rand okrogla vsota
compte secret tajni konto
compte de situation (militaire) poročilo o položaju
compte spécial, à part posebni konto
compte de virement žiro račun
compte à vue čekovni račun
aligner un compte zaključiti, zapreti konto
arrêter un compte poravnati račun
avoir son compte (figuré) biti pijan
(en) avoir (pour) son compte dobiti svoje, biti oštet
avoir un compte à régler avec quelqu'un (figuré) imeti s kom (ob)račun
n'avoir de comptes à rendre à personne nikomur ne biti dolžan dajati račun, nikomur ne biti odgovoren
donner une somme à compte dati vsoto na račun
donner son compte, en donner pour son compte à quelqu'un slabo ravnati s kom, grdó jo zagosti komu
donner, régler son compte à un employé dati uslužbencu, kar smo mu dolžni; odpustiti ga
dresser, établir un compte napraviti račun
entendre, savoir bien son compte razumeti se, znati gledati na svojo korist
entrer en ligne de compte priti v poštev
être de compte šteti, biti važen
être loin de compte uračunati se; ne si biti edin
faire bon compte de quelque chose poceni kaj prodati
faire le compte de quelque chose nekaj skupaj sešteti, izračunati
je fais mon compte pridem na svoj račun
laisser pour compte (commerce) odkloniti sprejem (blaga)
mettre, prendre sur son compte vzeti na svoj račun, figuré prevzeti odgovornost
mettre quelque chose sur le compte de quelqu'un komu kaj naložiti, naprtiti, podtakniti
mettre un compte à découvert preseči konto; več dvigniti, kot imamo denarja
ouvrir un compte auprès de odpreti konto pri
passer en compte (commerce) vračunati
passer, mettre en, sur compte vknjižiti v konto
prendre sur son compte prevzeti nase
régler un compte poravnati račun
régler ses comptes obračunati (tudi figuré)
rendre compte de quelque chose dati račun o, poročati o čem
se rendre compte de quelque chose sprevideti, spoznati, uvideti kaj, zavedati se česa, biti si na jasnem o čem
rendre ses comptes dati račun (de o; tudi figuré)
vous m'en rendrez bon compte to mi boste plačali
revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
tenir compte de quelque chose (à quelqu'un) odškodovati (koga) za kaj, figuré računati s čim, upoštevati kaj, ozirati se na kaj
tirer d'un compte dvigniti iz konta
s'en tirer, en être quitte à bon compte poceni jo odnesti
tourner à compte biti ugoden, koristen
travailler à, pour son propre compte zase, samostojno delati
ne pas trouver son compte à quelque chose imeti izgubo pri čem
cela n'est pas de compte to ne pomeni nič, to ni važno
le compte n'y est pas račun ni pravilen
à chacun son compte (proverbe) vsakemu svoje
les bons comptes font les bons amis (proverbe) čisti računi, dobri prijatelji

compter [kɔ̃te] verbe transitif (pre)šteti, iz-, ob-, pre-, računati, izplačati; nameravati, upati, (trdno) računati (avec s); zanesti se (sur na); veljati (pour za, kot), nekaj biti, pomeniti, predstavljati

à compter de počenši z, od
à compter d'aujourd'hui od danes naprej
à pas comptés odločnih, usmerjenih korakov
tout bien compté et rabattu po skrbnem pretresu
sans compter (figuré) radodarno, obilno
cette robe ne me plaît pas, sans compter qu'elle est très chère ta obleka mi ni všeč, ne glede na to, da je zelo draga
il compte pouvoir partir demain računa, upa (namerava), da bo lahko odpotoval jutri
ne compter à rien quelque chose nobenega hrupa s čim ne delati, ne pripisovati večje važnosti čemu
plusieurs années de service imeti precéj službenih let
compter pour du beurre (populaire) ne biti važen
compter de tête računati na pamet
compter sans l'hôte računati brez krčmarja
compter les clous de la porte (familier) čakati (pred vrati)
compter les morceaux de quelqu'un komu grižljaje šteti
compter à la muette (musique) izpuščati (takte)
compter ses pas počasi iti, figuré previdno, preudarno iti na delo
cela ne compte pas to ne šteje, to ni pomembno, to ni važno
savoir compter znati računati, figuré znati gledati na svojo korist

con prep. s, z

1. (označuje druženje)
vieni con me? ali greš z mano?
è sposato con una francese poročen je s Francozinjo
combattere con i nemici bojevati se s sovražniki
prendersela con qcn. jeziti se na koga, spraviti se na koga

2. (označuje sredstvo)
minestra condita con l'olio juha, zabeljena z oljem

3. (označuje način)
con fatica s trudom, naporno
con attenzione pazljivo, pozorno
starsene con le mani in mano stati prekrižanih rok
andarsene con la coda fra le gambe stisniti rep med noge

4. (označuje lastnost, atribut)
bambina con gli occhi azzurri deklica z modrimi očmi
scarpe con tacco alto čevlji z visokimi petami
villa con piscina vila z bazenom

5. (označuje omejitev)
con lo studio sono rimasto un po' indietro s študijem sem malo v zamudi
come va con la salute? kako kaj zdravje? kako kaj z zdravjem?

6. (označuje vzrok)
con questo caldo non si può lavorare pri tej vročini se ne da delati

7. (označuje primerjanje)
non puoi paragonare la tua situazione con la mia ne moreš primerjati svojega položaja z mojim

8. (označuje okoliščine in posledice)
non uscire con questo tempaccio ne hodi ven v takem vremenu

9. (označuje čas)
andare a letto con le galline iti spat s kurami, zgodaj leči
alzarsi con il sole vstajati, ko je dan visok

10. (označuje dopustnost)
con tutti i suoi difetti è un bravo ragazzo kljub mnogim napakam je dober fant

11. (velja kot sklepni izraz)
con questo, col che:
e con questo ti saluto tako torej lepo pozdravljen!

12. (označuje okrepljeno vrednost predloga, prislova ipd.)
un uomo con in mano la frusta mož z bičem v roki

13. (uporablja se z nedoločnikom)
con lo sbagliare si impara na napakah se učimo
cominciamo col chiarire i termini della questione najprej razčistimo, kako je s stvarjo

con|a [ó] ženski spol (-e …)

1. die Zone, -zone (bojev Kampfzone/ Gefechtszone, hrupna Lärmzone, obdelovalna Landbauzone, oplodna Brutzone, popolnega varstva Vollschutzzone, za pešce Fußgängerzone, prelomna Bruchzone, prosta carinska Freizone, rastna Wachstumszone, redukcijska Reduktionszone, siva Grauzone, sovjetska zasedbena Sowjetzone, tamponska Pufferzone, udorna Einbruchszone, zasedbena Besatzungszone)
brezcarinska cona zollfreie Zone
tarifa po conah der Zonentarif

2. (pas) der Streifen; okoli naselja: der Gürtel (vrtov in parkov von Gärten und Parks)

cōnātus -ūs, m (cōnārī)

1. zagon, zalet, poskus: quod in certamine saliendi fieri videmus, ut conatum longius petant Q. da se zaganjajo z večje razdalje, Icarus primo statim conatu iuxta cubiculum eius decĭdit Suet. pri prvem vzletu; pren.: a conatu resistendi deterritus N. od poskusa, da bi se ustavil, in ipso conatu belli gerendi L., multis saepe frustra conatibus factis L. po mnogih, često neuspelih poskusih, nihil probantes nisi planum et humile et sine conatu Q. brez zanosa, crebris parvisque conatibus se attollere Q.

2.
a) telesni trud, napor, prizadevanje: illud mihi indignum industriā conatuque meo videtur Ci., tumultus Gallicus haud magno conatu brevi oppressus est L., profectus magno conatu ad hostes L.
b) duševni trud = podjetje, poskus, namera, početje, drzno dejanje: Q., si non perfectio, at conatus tamen Ci., omnes eius motus conatusque prohibebit Ci., conatus tam audax traiciendarum Alpium L., in mediis conatibus aegri succidimus V., c. furiosus Val. Max., conatus ingentes adversus Britanniam T.

3. gon, nagon: dedit natura beluis et sensum …, ut … conatum haberent ad naturales pastus capessendos Ci.

conceit¹ [kənsí:t] samostalnik
misel, domislek, pojem; mnenje; domišljija; domišljavost, samoljubje; izumetničeno izražanje

to be quick of conceit hitro doumeti
out of conceit with s.th. nezadovoljen s čim, naveličan česa
to put (ali bring) s.o. out of conceit with s.th. vzeti komu veselje do česa
in my own conceit po mojem mnenju
idle conceits bedasti domisleki

concepto moški spol pojem, ideja, misel; mnenje, sodba; spoštovanje, čislanje; (dober) glas; besedna igra

tener un alto concepto de imeti visoko mnenje o
en concepto de v svojstvu
en concepto de honorario kot honorar
en mi concepto po mojem mnenju
en un concepto kratko in malo
por todos conceptos v vsakem pogledu
bajo todos los conceptos vsekakor
emitir concepto (sobre) svojo sodbo izraziti (o)
formarse concepto de predstavljati si