Franja

dēflectō -ere -flexī -flexum

I. trans.

1. dol pripogniti (pripogibati), upogniti (upogibati): prono deflectens pondere corpus Cat., d. ramum olivae Col., alteram vitem Plin.

2. v stran (drugam) obrniti (obračati), odvrniti (odvračati): quosdam amnes in alium cursum … deflexos videmus Ci., deflexit (tela) … Venus V., d. novam viam L. v stran napeljati, odcepiti, lupus ad Romanos cursum deflexit L. je tekoč krenil, nusquam ab eo oculos d. L., d. lumina O., oculos Val. Fl., paulum aciem (oculorum) Plin.; med.: quae (ora) a Bosporo ad Tanaim usque deflectitur Mel., ora ab Santonis ad Orismios usque deflexa Mel.; pren.: ad verba rem d. Ci. stvar po besedah zavi(ja)ti, d. se de curriculo petitionis Ci., d. factum in aliquem Q. zvrniti (zvračati), Augustum ab institutis studiis deflexit cura terrarum Q., d. aliquem ab ira ardenti in se Stat., omnem acerbitatem in senatum Suet.

3. pren. na drugo (dobro ali slabo) stran obrniti (obračati), spremeniti (spreminjati): sententiam Ci., quaedam in senectute Cels., tragoediam in obscaenos risus O., in peius dotes puellae O., perniciosa illorum consilia in melius Sen. ph., adversarios in suam utilitatem Q., vox imbecilla cogit … deflectere Q. v drug ton preiti, ton spremeniti, d. virtutes in vitia Suet.

— II. intr. v stran kreniti, zaokreniti, obrniti se: clamore et gaudio d. viā T., deflectamus inquam Plin. iun., d. in Tuscos Plin. iun., in peragranda Aegypto paulo ad visendum Apim Suet.; pren.: de recta regione Ci., de viā Ci. (o navadi), de spatio curriculoque Ci. (o navadi prednikov), in eam vitiorum viam Lact.; pren. (s prave poti) zaiti (zahajati); od česa odstopiti (odstopati), s poti zaviti: oratio redeat illuc, unde deflexit Ci.; (o osebah): d. a veritate Ci., nihil a patris praestabili … virtute Ci., a pristina consuetudine Ph., nuper ad lyrica deflexit Plin. iun.

dēfricō -āre -fricuī -frictum in -fricātum odrgniti, otreti (otirati), natreti (natirati): Corn., O., Cat., Col., Plin. idr.; pren.: (Lucilius) sale multo urbem defricuit H. je zelo dovtipno zbodel (obral). — Od tod adv. (iz adj. pt. pf. defricatus) dēfricātē z rezkim porogom, zbadljivo: Naev. ap. Char.

dēfundō -ere -fūdī -fūsum

1. dol (na tla) liti (zli[va]ti): Cels., Iuv., Stat., merum defusum pateris H. (pri libaciji) na tla izlito, Mercurio libamenta d. Val. Max., abundanter defuso sanguine late procubuit moriens Sil. ko (mu) je izteklo mnogo krvi; pren. = izsuti, izsipati: aurea fruges Italiae pleno defundit Copia cornu H., d. pectore verba Petr. poet.; occ. od zgoraj vli(va)ti: potionem, aliquid in fauces, in nares, aliquid per os, per dextram narem P. Veg.

2. odli(va)ti, preli(va)ti, natočiti (natakati): aquam Ca., Vitr., Col., vinum de pleno (iz polnega soda) Luc. fr., nisi mutatum parcit defundere vinum H., ovi album in vas Cels., oleum in fictilia labra, ceram per stramenta Col.

dēfungor -fungī -fūnctus sum

1. opraviti, dokončati, dovršiti, znebiti (rešiti) se česa, prebiti, prestati; večinoma z abl.: d. omni populari concitatione (demagoško spletkarjenje) Ci., defunctus honoribus Ci. ki je odslužil vse častne službe, d. periculis Ci., V., regis imperio, caede, proelio, certamine, bello L., suo (z njihove strani) bello L., defunctus bello barbitos H., defunctus laboribus H., O., suis temporibus defuncta H. kar je svojo dobo docela preživelo, kar je svoj čas dopolnilo, permenso defunctus tempore lucis Tib., defuncta morbis corpora L., defunctā civitate plurimorum morbis, perpaucis funeribus L., defungi levi poenā, unius poenā L. ali unā poenā Sen. rh. opraviti s … kaznijo, defunctum esse fatalibus malis Suet., d. somnis ali responso (oraculi) Iust. izpolniti (izpolnjevati); v pomenu zadovoljiti (zadovoljevati) se s čim: parvo (z malim) d. Iust., parvo victu d. Cu.; isto obenem s pro: d. tribus decumis pro unā Ci., pro tuis beneficiis tam vili munere defungor orationis Plancus in Ci. ep. za tvoje dobrote se oddolžujem z … ; obenem z adversus: et medico et praeceptori quiddam debeo nec adversus illos mercede defungor Sen. ph. in se ju ne rešim s samo plačo; v stiku abs.: defunctus iam sum, nihil est, quod dicat mihi Ter., me quoque, qui toties merui sub amore puellae, defunctum placide vivere tempus erat O., carinae defunctae (sc. periculis) V., eos existimare defunctos se esse L., vicisse Romanos defunctos consulis fato L. ker so s konzulovo smrtjo vse prestali (= vse poravnali in se jim od bogov ni treba ničesar več bati), cupio in misera hac re iam defungier (= defungi) Ter.; impers.: utinam hic sit modo defunctum Ter.

2. occ. (evfem.) življenje dokončati, prestati = umreti, preminiti; sprva vitā defungi: Cu., Sen. ph., Gell., defuncta corpora vitā V.; pesn.: defunctum terrā caelestibus oris accipiam O.; potem abs.: defuncta (est) virgo Vestalis Laelia T., defuncto Augusto T., dicitur prius esse defunctus Q., illo mense defunctum esse Suet., ibi defunctum esse Fl., defuncto corpori adsidere Cu., defunctum cadaver Lucan.; z abl. modi: egregiā (honestā) morte defungi Cu. slavno (častno) umreti, ne simplici quidem morte d. Cu., non suā morte d. Suet. ne svoje smrti umreti; pogosto pt. pf. dēfūnctus 3 umrl, mrtev, preminul: defunctae molliter ossa cubent O., si nullus defunctis sensus superest Sen. ph., revocare defunctos Plin., defunctae matri honores maximos tribuere Suet.; subst. dēfūnctus -ī, m mrtvec, rajnik: defuncti filius, defunctos excitare O.

dēgener -eris, m f (dēgenerāre)

1. izrojen, sprevržen;
a) (o osebah): Neoptolemus V., Afer L., hi iam degeneres sunt, mixti et Gallograeci vere, quod appellantur L., d. uxor T., privatim (zase) degeneres T.; z gen.: iuvenis patrii non degener oris O. v obraz ne nepodoben očetu; z abl. limitationis (po čem): Zenobia dignitate formae haud degener T.; z acc. ozira: Artabanus maternā origine Arsacides, cetera degener T. ne enakega rodu;
b) (o živalih in rastl.): taurus Sen. ph., asellus Col., aquila, canum degeneres, herbae Plin.; occ. nepristen: rex Macedonum T. podvržen, adamantes Plin.

2. pren. spačen, izprijen, neplemenit, nevreden, podel, nizek: hostis L., filius Sen. ph., degeneres et humillimae mentis Sen. ph., d. toga (pesn. = togati) Lucan., degeneres et ignavi Amm., d. animus Sen. ph., T., degeneres animos timor arguit V., trepidatio d. Sen. ph., conspectus degener irati patris Val. Max., vultus Vitellii … degener T. nemoški, prece haud degeneri permotus T., ceterorum preces degeneres fuere ex metu T., irritae aut degeneres insidiae T. Skladi: non degener vitā (v življenju) T.; neque degener ad pericula (nevarnostim nasproti) T.; v pomenu odtujen od koga, česa, tuj čemu
a) z a(b): a domestico externo sermone degeneres Cu. domačega jezika odvajeni zaradi tujega.
b) z gen. (večinoma pesn.): patriae non degener artis O. ne tuj očetovi umetnosti, zvest ji, non degener ipse gestorum Sil., nec degener ille sanguinis Stat.; v pomenu nevreden (nalično po adj. indignus) s samim abl.: degener haud Gracchis consul Sil., illi non degeneres tanto duce Ambr.

dēgenerō -āre -āvī -ātum (dē in genus)

1. ne po rodu vreči se, sprevreči se, izroditi se, o rastl. tudi zdivjati: Col., Plin., Q., Fl., Macedones … in Syros, Parthos, Aegyptios degenerarunt L., poma degenerant, semina vidi degenerare V., costae … in cartilaginem degenerant Cels. preidejo v …

2. pren. izpriditi (izprijati) se, izprijen biti, odpasti (odpadati) od koga, česa, odstopiti (odstopati) od koga, česa, izneveriti (izneverjati) se komu, čemu, opustiti (opuščati) kaj, nevrednega svojega rodu se kazati; abs.: nihil degenerasse Ci. (o narodu), consuetudo tamen eum et disciplina degenerare non sineret Ci., Pandione nata, degeneras! O., nec Naristi Quadive degenerant T.; z a(b): Auct. b. Alx., Suet., Iust., a quo (Zenone) illum degenerare dolebat Ci., tantum pro! degeneramus a patribus nostris, ut … L., ita tum a semet ipso degeneravit, ut … Cu., ab antiqua libertate magis quam ab eloquentia d. T., d. a labore ac virtute T.; s samim abl.: non famā immanis alumni degenerat Stat.; pesn. z dat. (= ab aliquo): Marti non d. paterno Stat., patri non d. Achilli Cl.; z ad: ad theatrales artes T.; z in in acc.: in Persarum mores, in externum cultum Cu.; z in in abl.: nec ceteri centuriones in perpetiendis suppliciis degeneravere T.; o abstr.: ut facile cerneres naturale quoddam stirpis bonum degeneravisse vitio depravatae voluntatis Ci., constantiā mortis haut indignes Sempronio nomine: vita degeneraverat T. (po nekaterih je vita abl., subj. k degeneraverat pa Sempronius Gracchus).

3. trans. (pren.)
a) izpriditi (izprijati), (po)kvariti, (s)pačiti: quae (venus) si teneris conceditur, … vires animosque degenerat Col., multum degenerat transcribentium sors varia Plin. — Od tod pt. pf. dēgenerātus 3 izprijen, sprevržen: degenerati patris Val. Max.; subst. neutr.: degeneratum in aliis L. njegova druga (siceršnja) izprijenost.
b) z izprijenostjo onečastiti (onečaščevati), nečast delati čemu, oskruniti (oskrunjati): propinquos Pr., equus … degenerat palmas O., hanc (personam dostojanstvo) ne degeneres O., tantum non d. honorem Stat.

dégoûter [degute] verbe transitif pokvariti, vzeti tek (quelqu'un komu); pristuditi, priskutiti, prignustiti, zagabiti; gabiti se, studiti se, gnusiti se; odvrniti (de od)

se dégoûter de quelque chose naveličati se, postati sit česa
ça me dégoûte (familier) to se mi upira, to mi je zoprno, tega sem do grla sit
son hypocrisie me dégoûte njegova hinavščina se mi gabi
ce sont des travaux à dégoûter du travail to so dela, ki delo priskutijo, od dela odvračajo
ma femme a fini par me dégoûter du homard končno mi je žena priskutila jastoga
se dégoûter d'un plat naveličati se neke jedi

degré [dəgre] masculin stopnja, stopinja; stopnica; stadij; juridique instanca

au dernier degré v najvišji meri
de degré en degré od stopnje do stopnje, postopoma
par degré(s) postopoma, polagoma, sčasoma
par 5 degrés de froid pri 5* mraza, pod ničlo
degré alcoolique, de la brûlure stopnja alkohola, opekline
degré centigrade Celzijeva stopinja
degré de comparaison primerjalna stopnja
degré de congélation ledišče
degrés d'un escalier stopnice
degré d'évolution, d'instruction razvojna, izobrazbena stopnja
degré intermédiaire vmesna stopnja
degré de latitude, de longitude stopinja zemljepisne širine, dolžine
degré de parenté stopnja sorodstva
alcool masculin à 90 degrés, vin masculin de 11 degrés alkohol 90 stopenj, vino 11 stopenj
équation féminin du premier, du second degré enačba prve, druge stopnje
baisser d'un degré pasti za eno stopinjo
il est tuberculeux au dernier degré on je v zadnjem stadiju tuberkuloze
être parent au premier degré biti sorodnik v prvem kolenu
le thermomètre marque 30 degrés à l'ombre termometer kaže 30* v senci
prendre ses degrés diplomirati

dehors [dəɔr] adverbe zunaj; ven; masculin zunanjost

dehors! ven!
de dehors od zunaj
en dehors de razen, zunaj
au dehors zunaj
au dehors de ce pays zunaj, izven te dežele
en dehors nazven, zunaj; marine na odprtem morju
toutes (les) voiles dehors z razpetimi jadri
aller dehors iti ven
coucher dehors spati zunaj, na prostem
être (tout) en dehors biti odkrit
c'est en dehors de mes compétences to je zunaj moje pristojnosti
le directeur l'a fichu (flanqué, foutu) dehors (populaire) direktor ga je nagnal (iz službe)
cela s'est passé en dehors de moi to se je zgodilo brez moje vednosti
se tenir en dehors d'un débat ne se udeležiti debate

dehortor -ārī -ātus sum odsvetovati, odvrniti (odvračati), svariti: si erit occasio, haud dehortor Pl., dehortando impedire (consilium meum) N.; trans.: Pl., tempus … alium quempiam aut iuvabit aut dehortabitur Ci., multa me dehortantur a vobis S. me vam (od vas) odtujuje(jo); z inf.: multa me dehortata sunt huc prodire Ca. fr., plura de Iugurtha scribere dehortatur me fortuna mea S., M. Piso repetere Syriam dehortatus est T.; z nikalnim finalnim stavkom: Hannibal audaci tum pectore me dehortatur, ne bellum faciam Enn., dehortatus est me, ne illam tibi darem Ter.

dēiciō -ere -iēcī -iectum (dē in iacere)

I.

1. (dol) vreči, (dol) metati: pernam et prandium Pl. v lonec vreči, libellos Ci. (s česa) strgati, antemnas C., equo vulnerato deiectus est C., neque eorum (consulum) sortes deiciuntur (sc. in urnam) C., deiectam aerea sortem accepit galea V., cum deiecta in id (v ta namen) sors esset L., d. comam, crines Afr. ap. Non. (z glave) strgati, crinibus deiectis T. z nerodno spuščenimi lasmi, ramenta pellis cervinae deiecta pumice Plin. odrgnjeni, odstranjeni, d. togam Q. (dol) spustiti. Izhodišče s samim abl.: aliquem saxo O., T., aliquem equo L., deici gradibus Aur.; s praep.: aliquem de ponte Ci., aliquem de saxo L., togam de humero ali ab humeris Suet., iugum servile a cervicibus Ci., lecto graviter deici ab alto O. Smer s praep.: librum in mare Ci. ep., conservos in piscinam Ci., e summo … ictos … in Tartara Lucr., fulmen caelo in terras V., securim in caput L., in arma hostis caesim … ensem L., in viam equos L. dol pognati, stipites in cavernas Cu., naves in altum Vop. pognati v globočino = potopiti, saxa alia super alia deiecta Plin. iun.; z dvojnim acc.: Sopatrum de porticu … praecipitem in forum d. Ci. Refl. in med. zagnati (zaganjati) se, strmoglaviti se, (dol) skočiti: se in mare, se de superiore parte aedium N., se de muro, se per munitiones C., in locum deiectus inferiorem C., saxi vertice deicior V.; pren. zagnati (zaganjati) se, spustiti (spuščati) se, (o solzah) udreti se: venti ab … praealtis montibus se deiciunt L., foeda tempestas … caelo deiecta L., deiectae montium iugis procellae Plin., flatūs rursus deiecti Plin., tanta vis aquae se deiecit Plin. (o dežju), amnis deiectus per (čez) scrupulosa Plin., Tanais ex Rhipaeo monte deiectus Mel., deiecta saxis (čez skale) flumina Val. Fl., deiectis lacrimis Pr.

2. na tla vreči (metati), podreti (podirati), prevrniti (prevračati), rušiti, porušiti: status Ci., L., signa aēnea L., ut … omnes Hermae deicerentur N., d. turrim C., hostium castra L., muri bracchia Iust., muros L., moenia O., arces V., H., alta Ceraunia telo V., arbores L., Vitr. (po)sekati, toda: arbores … vi ventorum deiectae Ulp. (Dig.) podrta; pesn.: vidimus … Tiberim … ire deiectum (sup.) monumenta regis templaque Vestae H.; occ. na tla zvaliti, (do smrti) pobiti: d. Typhoëa O., paucis deiectis C., deiectis circum stipatoribus T., super iuvencum stabat deiectum leo Ph., Thetidi d. iuvencam Val. Fl. za žrtev zaklati, toda: d. animal P. Veg. podreti žival (za operacijo); poseb. lovsko ubiti, ustreliti: feram Cu., Mart., avem ab alto caelo (visoko z neba) V.; pren. (oči) pobesiti (pobešati), povesiti (povešati): d. ocellos O., vultum V., Sen. ph., deiectus in humum vultus O., vultus pudore deiectus Sen. tr., deiecti in terram militum vultus T., deiecto capite Q., id (caput) deiectum semper in terram Plin., deiecto in pectora mento O., euntes deiecta cervice Getae Cl.; pesn. z grškim acc.: deiectus oculos V. s pobešenimi očmi, deiectus vultum Stat. s povešenim obrazom.

3. (politično) koga izpodriniti, vreči, poraziti: hoc (Critiā) deiecto N., de possessione imperii deiectus L., Pontica signa deiectum meminisse piget Lucan., Artavasdes non sine nostra clade deiectus T.; brahilogija: infra Ventidium deiectus oriens T. poraženi vzhod, ki je prišel pod Ventidija, v pozni lat. poraziti (= ponižati): Eccl.

II.

1. odbiti: Anxuris ense sinistram … deiecerat V., uno deiectum comminus ictu … caput V., deiectum ense caput Sil.; occ. (ladje) zanesti; v pass.: tanta tempestas coorta est, ut naves ad inferiorem insulae partem deicerentur C., classis … foedā tempestate vexata ad Balearīs insulas deicitur L., quae (classis Punica) tempestate deiecta ad Baliarīs erat L.; (o ladjah): Menelaus ad terram Libyam deiectus est T.; pren.: in epilogis deiecti sumus Q.

2. pren. odvrniti (odvračati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): mucrones a iugulis vestris Ci., oculos nusquam a re publica Ci., si tantulum oculos deiecerimus Ci. = če smo le malce manj pazljivi, quantum mali de humana condicione deieceris Ci., d. metum, vitia a se ratione, cruciatum a corpore, aliquem de sententia Ci., philosophos de negotio Petr. od njihovega predmeta odvračati = njihove razprave pobi(ja)ti, Zeno omnia negotia de negotio deiecit Sen. ph. je pobil vse trditve, uxore deiectā (sc. conubio) T. ko je bila odstranjena.

3. medic.
a) odvajati, odpraviti (po dristitvi ali bljuvanju): alvum ali alvum superiorem Ca. (gl. alvus), casei, qui facillime deiciantur Varr. ki se jih prav lahko otrebiš; abs. deicere Cels. dristiti.
b) vsrkavati da(ja)ti: per nares d. P. Veg.

III.

1. boriteljsko koga z mesta (položaja) premakniti, iz(pod)riniti, odriniti: de loco hominem Quadr.; pogosto pren.: eum de statu omni Ci. povsem zbegati, aliquem de omni vitae statu Ci., de gradu deici Ci., Auct. b. Alx., studio feriendi … deiectus (sc. de gradu) non pugnat, sed rixatur (orator) T.

2. voj. nazaj potisniti, v beg zapoditi, pregnati: praesidium C., praesidium Claternā Ci., praesidium loco munito, praesidium ex saltu, hostes muro turribusque, nostros ex utraque munitione C., hinc celeriter deiecti C., d. praesidium inde Cu., equitatum hostium de colle Auct. b. Afr., tenentes locum Romani cum deiecissent L.

3. pren.
a) koga (s posestva) pregnati, izriniti iz česa, pripraviti ob kaj: aratores, aliquem per insidias vi de agro, aliquem de possessione fundi, fortunis, consulem de urbis praesidio, magistratūs templo Ci., deicitur familiaritate suetā T., d. aliquem vi, de fundo, de possessione fundi, de solo Icti.
b) vzeti komu upanje, v pass. deici aliqua re, aliquo tudi = izgubiti upanje na kaj, izgubiti kaj, koga: deicere aliquem aedilitate Ci., deici praeturā, de honore Ci. ali honore L., deiecti principatu, Helvetii ea spe deiecti C., opinione trium legionum deiectus C. je izgubil upanje, da bi dobil tri legije, deiecta coniuge tanto V.; abs. odvzeti komu upanje na kako častno službo, izpodriniti ga: Caelius ap. Ci. ep., cum … inimicum eo quoque anno petentem deiecisset L. — Od tod adj. pt. pf. dēiectus 3,

1. znižan, nizko ležeč: loca C.

2. pren.
a) (po pomembnosti) nizko stoječ, nizek: neutrum altero sublimius aut deiectius Tert.; adv. komp. dēiectius niže: Tert.
b) pobit, potrt, malosrčen, malodušen: quamquam vis alto volnere tardat, haud deiectus V., deiecti et infracti Q., res super Argolicas haut sic deiecta videbis Stat.

Dēiotarus -ī, m (Δηϊόταρος) Deiotar,

1. galatski tetrarh, po Pompeju kralj v Mali Armeniji, prijatelj Rimljanov, v državljanski vojni Cezarjev nasprotnik. Ko je bil l. 45 obtožen, da je Cezarju stregel po življenju, ga je Cicero (ne vemo, s kakšnim uspehom) zagovarjal: Ci., C., Auct. b. Afr., Lucan., T.

2. njegov istoimenski sin: Ci. — Od tod adj. Dēiotariānus 3 deiotarski: oratio Serv. za Deiotara.

dēiugō -āre izjarmiti (dati iz jarma), od tod pren. oddaljiti, proč spraviti: Pac. ap. Non.

dejánje (-a) n

1. azione, atto:
storiti nepremišljeno dejanje compiere un'azione inconsulta
preiti od obljub k dejanjem passare dalle promesse ai fatti
zalotiti, zasačiti koga pri dejanju cogliere qcn. sul fatto, in flagrante
odgovarjati za svoja dejanja rendere conto delle proprie azioni

2. jur. (kaznivo dejanje) azione criminosa, reato:
zagrešiti, zakriviti dejanje commettere un reato
storilec kaznivega dejanja colpevole, reo, autore (del reato)

3. lingv. (glagolsko dejanje) azione (verbale)

4. gled. atto:
komedija v štirih dejanjih commedia in quattro atti

5. (dogajanje v literarnem delu) azione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dejanje in nehanje nekoga šalj. vita, morte e miracoli di qcn.
mož dejanj uomo d'azione
rel. spravno dejanje espiazione
bibl. Dejanja apostolov Atti degli apostoli

dejanskost ženski spol (-i …) die Wirklichkeit (surova [rauhe] raue, resnična wahre, objektivna objektive, notranja innere)
spoprijeti se z dejanskostjo sich mit der Wirklichkeit [auseinandersetzen] auseinander setzen
sprijazniti se z dejanskostjo der Wirklichkeit ins Auge sehen
naravnan na dejanskost (življenjski) wirklichkeitsnah
daleč od dejanskosti wirklichkeitsfern
obrnjen proč od dejanskosti (neživljenjski) wirklichkeitsfremd

dejáti² (déjem) perf. mettere:
dejati otroka v posteljo mettere a letto il bambino
tele dejati na raženj mettere il vitello ad arrostire (allo spiedo)
kam neki so se dejali? dove (mai) sono? dove sono andati a finire?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dejati prašiča iz kože scuoiare il maiale
pren. ne dejati koga iz kože non far male a
pren. dejati koga v koš aver ragione di qcn., aver la meglio su qcn.
dejati koga v sveto olje dare a qcn. l'estrema unzione
dobro dejati fare bene; gradire, piacere
sončni žarki dobro dejo il sole fa bene
hvala mu dobre de gli piace essere lodato
nič ne de non fa niente
od zadrege ni vedel, kam bi se dejal dall'imbarazzo non sapeva cosa fare

dekolte samostalnik
1. (del prsi) ▸ dekoltázsGibi pri masaži naj bodo krožni v obliki osmic, kožo na dekolteju pa masirajte v smeri od dojk proti vratu. ▸ A masszázs legyen körkörös, nyolcas alakban, a dekoltázs bőrét pedig masszírozzák az emlők felől a nyak irányába.
Zvezdnica pozira na postelji, na sebi pa ima precej seksi opravo, pod katero ne nosi modrčka ter pri tem razkazuje svoj dekolte. ▸ kontrastivno zanimivo A sztár az ágyon pózol, és meglehetősen szexi ruhát visel, amely alatt nem visel melltartót, közben dekoltázsát mindenki elé tárja.

2. (o obleki) ▸ dekoltázsOblači se v seksi minice, nosi globoke dekolteje in visoke pete, kar še dodatno podžiga moške. ▸ Szexi miniszoknyákba öltözik, mély dekoltázst és magassarkú cipőt hord, ami még inkább feltüzeli a férfiakat.
Nosila je vpadljivo rdečo obleko z zelo globokim dekoltejem. ▸ Nagyon mély dekoltázsú feltűnő vörös ruhát viselt.

délaissé, e [-lɛse] adjectif zapuščen; opuščen

enfant masculin délaissé zapuščen otrok
profession féminin délaissée opuščen poklic
mourir délaissé umreti (od vseh) zapuščen

delati se francoza frazem
(sprenevedati se; ignorirati) približek prevedka ▸ tetteti magát, mintha nem venne észre valamit
Ni mogoče tako preprosto odstopiti od zavezujočih mednarodnih pogodb, še manj pa se delati francoza. ▸ Nem lehet egyszerűen elállni a kötelező nemzetközi szerződésektől, még kevésbé tettetni, hogy észre sem vették őket.
Sopomenke: narediti se Francoza, narediti se francoza

dēlēgātōrius 3 (dēlēgāre) k pobiranju davka spadajoč; od tod subst. dēlēgātōria -ae, f (sc. epistula) poverilnica za pobiranje davkov: Cod. Th.