Franja

mordre* [mɔrdrə] verbe transitif, verbe intransitif gristi, ugrizniti; pičiti; glodati; chimie razjedati; zagristi se v; prodreti (quelque chose v kaj)

se faire mordre pustiti se ujeti
s'en mordre les doigts (familier) hudó kaj obžalovati
mordre à l'hameçon ugrizniti v trnek, figuré nasesti, iti na led; pustiti se prevarati
il a été mordu par un serpent kača ga je pičila
se mordre la langue ugrizniti se v jezik, figuré obžalovati svoje besede
mordre ferme aux mathématiques pošteno, krepko se zagristi v matematiko
ça ne mord pas to ne prime, to nič ne izda
mordre la poussière pasti po dolgem na tla, figuré propasti, ne uspeti
je ne sais quel chien l'a mordu ne vem, kakšna muha ga je pičila
mordre sur quelqu'un stresti svojo jezo na koga
(sport) le départ doit être redonné, un des concurrents a mordu sur la ligne start je treba ponoviti, eden tekmovalcev je prestopil (startno) črto
chien qui aboie ne mord pas pes, ki laja, ne grize

more¹ [mɔ:] pridevnik
več, še
arhaično večji (le še v the more fool večji norec; the more part večji del)

they are more than we več jih je od nas
some more tea, please še čaja, prosim
one more day še en dan
two more miles še dve milji
so much the more tem več, tem prej
more kicks than ha'pence več neprijetnosti kakor koristi

morílec, -lka meurtrier, -ére moški spol, ženski spol homicide moški spol, ženski spol , assassin moški spol

morilec brata (matere, očeta) fratrieide moški spol, ženski spol (matricide moški spol, ženski spol, parricide moški spol, ženski spol)
množičen morilec massacreur moški spol, tueur moški spol en masse
roparski morilec voleur assassin moški spol, assassin ayant le vol pour mobile; (nadloga) importun, -e moški spol, ženski spol, tracassier, -ére moški spol, ženski spol, persécuteur, -trice moški spol, ženski spol

morir [-ue-, pp muerto] umreti, odmirati, prenehati

morir a manos de asesino biti umorjen
morir de frio umreti od mraza
morir de poca edad mlad umreti
morir de risa pokati od smeha
morir sin decir Jesús nenadoma umreti
¡muera! dol z njim!
estar a morir con alg. biti s kom v smrtnem sovraštvu
le gusta a morir strašno mu je všeč
morirse umirati; otrpniti (ud); ugasniti (luč)
morirse por a/c koprneti po, vroče želeti
es para morirse de risa človek bi počil od smeha

morish [mə́:riš] pridevnik

pogovorno it tastes morish jed je dobra, le da bi je bilo več

mórje (-a) n

1. mare:
reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
pluti po morju navigare
potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
potisniti ladjo v morje varare una nave
gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
vihar na morju tempesta di mare; uragano
globoko, plitvo morje mare profondo, basso
modro morje mare azzurro
mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
na odprtem morju in alto mare
peščeno morje mare di sabbia
nekdo je padel v morje! uomo in mare!
geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure

2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare

3. (morska voda) mare

4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
pren. v morje vreči buttare a mare
pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
geol. brahično morje mare salmastroso
mrtvo morje mare morto
notranje morje mare interno
obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
morje ljudi un fottio di gente
PREGOVORI:
hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano

morjeplovec samostalnik
(mornar) ▸ tengeri hajósPlovba bo zanimiva in naporna, zato jo priporočamo le bolj izkušenim morjeplovcem. ▸ A hajóút érdekes lesz és fárasztó, ezért csak tapasztaltabb tengeri hajósoknak ajánlott.Znameniti morjeplovec Krištof Kolumb je 9. maja 1502 odplul na svoje četrto in tudi zadnje potovanje v Novi svet. ▸ 1502. május 9-én a híres tengeri hajós, Kolumbusz Kristóf elindult negyedik és egyben utolsó útjára az Újvilágba.

mors [mɔr] masculin žvala; čeljust (klešč, primeža ipd.)

prendre le mors aux dents (konj) zbezljati, splašiti se; figuré vzkipeti, razburiti se; energično se lotiti (česa)

mort, e [mɔr, t] adjectif mrtev; (mesto) kot izumrl; (del telesa) odmrl, neobčutljiv; (les) suh; (barva) moten, brez sijaja; masculin, féminin mrtvec, umrli, -a, pokojnik, -ica

mort masculin vivant živ mrlič, oseba, ki je obsojena, da umre, obsojena na smrt
mort masculin civil oseba brez državljanskih (častnih) pravic
bois masculin mort suhljad
angle masculin, espace masculin mort (militaire) mrtvi kot, mrtvi prostor
chair féminin morte divje meso
eau féminin morte stoječa voda
Fête féminin, Jour masculin des morts (religion) praznik vernih duš (2. novembra)
feuille féminin morte suh list
ivre mort, mort ivre pijan ko mavra
langue féminin morte mrtev jezik
la mer Morte Mrtvo morje
médecin masculin des morts (familier) sodni zdravnik
messe féminin des morts (religion) maša zadušnica
monument masculin aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
nature féminin morte tihožitje (umetnost)
point masculin mort (technique, figuré) mrtva točka
temps masculin mort (radio) odmor v oddaji; čas brez dejavnosti
tête féminin de mort mrtvaška glava
ne pas y aller de main morte močnó udariti, napasti; pretiravati
l'accident a fait deux morts et trois blessés v nesreči sta bila dva mrtva in trije ranjeni
être mort pour quelqu'un ne več eksistirati za koga
être plus mort que vif biti bolj mrtev kot živ (od strahu)
faire le mort narediti, delati se mrtvega; ne dati nobenega znaka življenja od sebe
rester lettre morte ostati brez učinka
tomber (raide) mort mrtev se zgruditi
morte la bête, mort le venin (proverbe) mrtev pes ne grize več

mortel, le [mɔrtɛl] adjectif umrljiv; smrten (tudi figuré); figuré človeški; figuré skrajno mučen; masculin, féminin smrtnik, -ica

dépouille féminin mortelle posmrtni ostanki, truplo
ennemi masculin mortel smrtni sovražnik
péché masculin mortel smrtni greh
silence masculin mortel mrtvaška tišina
courir un danger mortel biti v smrtni nevarnosti
donner un coup mortel (za)dati smrten udarec
plaie féminin d'argent n'est pas mortelle (proverbe) izguba denarja ni nesreča, ki se ne bi dala popraviti, ni usodna

morticīnus 3 (mors) umrl, odmrl

1. le o živalih = crknjen, poginjen, poginul: ovis, volucres aut pisces Varr., cadaver Vulg. crkovina, mrhovina, in sacris ne quid morticinum adsit Varr., soleae Serv. od crknjene živine; kot vulg. psovka: mrha, mrcina, mrhovina: Pl.; subst. morticīnum -ī, n truplo, mrhovina: Vulg., Aug.

2. metaf. odmrl, mrtev: caro Sen. ph., clavus Plin. kurje oko, žulj, urnae Prud. grobovi mrtvih.

mosca

A) f

1. zool. hišna muha (Musca domestica):
mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)

2.
essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
morire come le mosche pren. cepati kot muhe
non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!

3. pren. tečnež, nadležnež:
mosca cocchiera postavljač, samozvani šef

4. kozmet. (lepotna) muha

5. rib. muha

6.
mosca cieca igre slepe miši
PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo

B) agg. invar. šport mušje kategorije

C) m invar. šport atlet mušje kategorije

mōssa f

1. kretnja; ekst. voj. premik, premikanje:
spiare le mosse del nemico skrivaj opazovati sovražnikovo premikanje

2. gib, kretnja, gesta

3. pren. akcija, poteza, korak:
mossa falsa, errata narobe, zgrešena poteza

4. pren. začetek:
essere sulle mosse (di) biti na tem, da
prendere le mosse da začenjati s

5. šah poteza:
scacco matto in due mosse šah mat v dveh potezah
rubare la mossa prehiteti nasprotnika

móst pont moški spol

kamniti (leseni, železobetonski) most pont de pierre (de bois, de béton armé)
komandni most (mornarica) passerelle ženski spol de manœuvre (ali de commandement)
pontonski most pont de bateaux (ali flottant)
viseči most pont suspendu
vrtljivi most pont tournant (ali mobile)
vzdižni most pont-levis moški spol
zasilni most pont provisoire (ali de fortune)
zračni most pont aérien
železniški most pont de chemin de fer
most vzdihljajev (v Benetkah) pont des Soupirs
iti čez most traverser un pont
narediti most construire (ali jeter, lancer) un pont
napraviti most med praznikom in nedeljo (figurativno) faire le pont
podreti mostove za seboj couper les ponts derrière soi, brûler ses vaisseaux
pognati most v zrak faire sauter un pont

mostra f

1. razkazovanje:
mettere in mostra razkazovati
mettersi in mostra razkazovati se

2. videz, hlinjenje:
far mostra di hliniti
la sua bravura è solo una mostra njegova sposobnost je le navidezna

3. razstava; ekst. razstavišče:
mostra campionaria vzorčna razstava

4. trgov. izložba

5. trgov. vzorec

6. vratni okvir

7. obl. (mostrina) našiv

8. številčnica (na uri)

mostrare

A) v. tr. (pres. mostro)

1. kazati:
l'orologio mostra le ore ura kaže ure
mostrare i denti škripati z zobmi; pren. pokazati zobe
mostrare la lingua pokazati jezik; spakovati se
mostrare i pugni žugati
mostrare a dito pokazati s prstom

2. pokazati, dokazati; poučiti:
mostrare l'infondatezza delle accuse dokazati neutemeljenost obtožb

3. hliniti, delati, pretvarjati se:
mostrare lucciole per lanterne pren. natvesti

B) ➞ mostrarsi v. rifl. (pres. mi mostro)

1. kazati se, pokazati se

2. delati, pretvarjati se

3. prikazati se

mot [mo] masculin beseda; izrek; rešitev (uganke); commerce ponudba, cena

un mot (figuré) par besed, vrstic; pisemce
à ce(s) mot(s) ob tej besedi, ob teh besedah
à demi-mot na namig; namigovaje
au bas mot najmanj
au premier mot na prvo besedo, takoj, brez oklevanja
en un (deux, quatre) mot(s) z eno besedo, skratka
en d'autres mots z drugimi besedami
en peu de mots v kratkih besedah, na kratko
sans mot dire brez besede, ne da bi zinil besedico
mot à mot, mot pour mot dobesedno
(bon) mot dovtip, domislica, šala
le dernier mot de la bêtise višek neumnosti
demi-mot masculin namig
espèce féminin de mot (grammaire) besedna vrsta
(fin) mot poanta, skrivni pomen
grand mot velika beseda; geslo; pluriel visoko doneče besede
gros mot psovka, kletvica
feu masculin de mots besedna igra
mots pluriel carrés magični kvadrat (uganka)
mots pluriel croisés križanka
mots-croisiste masculin ljubitelj križank, križankar
mot étranger, d'emprunt tuja, izposojena beseda
mot fin pametna duhovita beseda
mot d'ordre, de passe (militaire) spoznavna beseda, geslo
mot pour rire dovtip, šala
mot de repère geslo, značnica (v slovarju)
mot à double sens, entente dvoumna beseda
mot-souche masculin geslo, značnica (v katalogu)
mot trouvé dobra misel, ideja
avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
avoir son mot à dire imeti nekaj besede pri (čem), (moči) povedati svoje mnenje
avoir des mots (s)pričkati se
compter, peser ses mots (pre)šteti, (pre)tehtati svoje besede
dire un mot, deux, quatre mots à quelqu'un imeti resen pogovor s kom
ne dire, sonner mot, ne souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
se donner le mot domeniti se vnaprej
n'entendre pas un mot de quelque chose nobenega pojma ne imeti o čem
ce ne sont que des mots to so le (prazne) besede
pas un mot de plus! dovolj! niti besede ne več!
fouer sur les mots igrati, igrajčkati se z besedami
ne pas mâcher ses mots govoriti z brutalno odkritostjo
manger ses mots govoriti nerazločno
passer des mots aux actes preiti od besed k dejanjem
prendre au mot prijeti za besedo
traîner ses mots počasi govoriti
trancher le mot čisto odkrito reči
se payer de mots zadovoljiti se z besedami (in ne preiti k dejanjem)
qui ne dit mot consent (proverbe) kdor molči, se strinja

moteur [mɔtœr] masculin motor; pogonski stroj; gonilo, gibalo; figuré gibalna sila, duša (podjetja)

moteur d'avion, à combustion interne letalski motor, motor z notranjim izgorevanjem
moteur à courant alternatif, continu motor na izmenični, na istosmerni tok
moteur Diesel Dieslov motor
moteur électrique, à essence, à explosion električni, bencinski, eksplozijski motor
moteur à huile lourde motor na težko olje
moteur mono-, polycylindrique eno-, večcilindrski motor
moteur nucléaire atomski motor
moteur à réaction, réacteur reakcijski motor
moteur à deux, quatre temps dvo-, štiritakten motor
carcasse féminin, enveloppe féminin de moteur ohišje motorja
construction féminin de moteurs izdelovanje motorjev
huile féminin pour moteur olje za motor
panne féminin de moteur okvara na motorju
servo-moteur pomožni motor
faire chauffer le moteur ogreti motor
lancer le moteur, mettre le moteur en marche pognati motor (v tek)
le moteur part motor začne delovati

motif [mɔtif] masculin motiv; nagib, povod, vzrok; namen; vodilna misel; musique motiv, téma

pour quel motif? iz kakšnega razloga, s kakšnim namenom
sans motif brez povoda, brez namena
défense d'entrer sans motif de service vstop nezaposlenim prepovedan
courtiser une femme pour le bon motif dvoriti ženski z namero poroke

motíti troubler, perturber, déranger, gêner, incommoder, importuner, ennuyer ; (radio) perturber, brouiller

ali motim? est-ce que je dérange?, je vous dérange?
ne dajte se motiti! ne vous dérangez pas!
motiti se se tromper, faire erreur, faire fausse route, se fourvoyer
če se ne motim si je ne me trompe (ali m'abuse), si j'ai bonne mémoire, sauf erreur de ma part
zeto se motiš (familiarno) tu te trompes drôlement, tu te fourres le doigt dans l'œil