Franja

Zadetki iskanja

  • vája ejercicio m ; práctica f

    generalna vaja (v gledališču) ensayo m general
    seminarske vaje prácticas f pl
    šolska vaja ejercicio m
    dihalne (gimnastične, proste, orodne) vaje ejercicios m pl respiratorios (gimnásticos, sin aparatos, con aparatos)
    telesne vaje ejercicios corporales (ali físicos)
    bralna vaja ejercicio de lectura
    duhovne vaje (rel) ejercicios espirituales
    govorna vaja ejercicio de conversación
    orožna vaja ejercicio militar
    strelne vaje ejercicios m pl (ali prácticas f pl) de tiro
    imeti vajo v tener práctica en
    priti iz vaje perder la práctica
    vaja naredi mojstra la práctica hace maestro
  • vájet rein; (jezdnega konja) bridle

    držati krepko koga na vájetih to keep a tight rein on someone
    pritegniti vájeti to draw rein
    izpustiti vájeti iz rok to drop the rein
    popustiti (konju) vájeti to give (a horse) free rein (ali the rein)
    imeti, držati (trdno) vájeti to hold the reins (tudi figurativno)
    obrniti konja na levo z vájetmi to rein a horse to the left
    ustaviti (konja) z vájetmi to rein in (a horse), to rein up
  • vájet (-i) f briglia, redine:
    držati, zategniti vajeti tenere, tirare la briglia
    pren. dati vajeti iz rok lasciare, abbandonare una carica
    pren. imeti v rokah vajeti česa essere a capo di, dirigere qcs.
    izpustiti vajeti iz rok dare la briglia sul collo
    pren. držati koga na vajetih dominare su qcn.; pog. tenere a stecchetto qcn.
  • vájet rienda f ; riendas f pl ; brida f

    vzeti vajeti v roke tomar las riendas (tudi fig)
    popustiti vajeti aflojar las riendas (tudi fig)
    držati vajeti na kratko sujetar la rienda
    imeti vajeti v rokah (fig) llevar (ali tener) las riendas
    voditi za vajeti llevar de rienda
  • valer* veljati, vreden biti, veljaven biti; stati, znašati; donašati; sposoben biti, biti (pripraven) za; pomemben biti; prevladati, močnejši biti

    valer un dineral stati ogromno denarja
    valer con uno imeti vpliv pri kom, doseči kaj pri kom
    valer por dos veljati za dva
    valer mucho veliko vreden biti
    eso no vale nada to ni nič vredno, to je brez vrednosti
    valer el precio biti vreden svoje cene
    hacer valer uveljaviti
    más vale (valiera) bolje je (bi bilo)
    ¡así vale más! tako je bolje! toliko bolje!
    ¡aquí no vale perder el tiempo! tu ne smemo izgubljati časa!
    aquí no valen bromas s tem se ni šaliti
    ¡eso no vale! tako ne gre!
    ¡vale! zdravstvuj!
    ¡válgame Dios! bog ne daj! česa ne poveste!
    valga lo que valiere naj se zgodi, kar hoče; za vsako ceno
    eso me valió un gran disgusto zaradi tega sem imel veliko nevšečnosti
    tanto vales cuanto tienes denar je sveta vladar
    no es literatura ni cosa que lo valga to je vse drugo kot literatura
    no le valdrán excusas ne bodo mu pomagali nobeni izgovori
    valerse de a/c izkoristiti kaj, rabiti kaj
    valerse de alg. zateči se h komu
    ¡de ello se vale! to je njegov izgovor!
    valerse de astucia uporabiti zvijačo
    valiéndose de amenazas z grožnjami
    valerse de un derecho uporabiti pravico
    valerse de todos los medios vse sile napeti
    valerse de medios ilícitos uporabiti nedovoljena sredstva
  • vàmp (vámpa) m

    1. zool. rumine

    2. vet., gastr. pl. vampi trippe (sing. -a):
    vampi po tržaško trippe alla veneziana

    3. (trebuh prežvekovalcev) ventre, zirbo; pren. trippa

    4. pog. (trebuh) trippa, pancia, buzzo:
    imeti prazen vamp aver fame
    skrbeti samo za svoj vamp pensare solo alla (propria) pancia

    5. (trebušast, požrešen človek) trippone, ciccione

    6. pren. (izbočeni del posode) pancia; (notranji del česa votlega) ventre
  • vantaggio m (pl. -gi)

    1. prednost

    2. korist, ugodnost:
    a vantaggio v korist
    a tuo vantaggio v tvojo korist, tebi v korist
    ricavare, trarre vantaggio da qcs. imeti korist od česa
    tornare a vantaggio biti v korist

    3. šport prednost:
    portarsi in vantaggio doseči prednost (pred nasprotnikom)
  • vapidus 3, adv. (prim. vapor, vappa in svn. verwepfen pokvariti se, postati kanast) bersast, birsast, ciknjen, pokvarjen: vinum Col., pix Pers.; vapide se habere (preg. Avgustov izraz) Suet. „imeti mačka“; pesn. metaf. pokvarjen, izprijen: pectus Pers.
  • var|en (-na, -no) sicher (krizno krisensicher, prometno verkehrssicher, pupilarno mündelsicher, pred bombami bombensicher, pred eksplozijo explosionssicher, pred molji mottensicher, pred plazovi lawinensicher, pred ponarejanjem fälschungssicher, pred tanki panzersicher, pred tatovi diebessicher, pred tresenjem erschütterungssicher, pred treskavcem schlagwettersicher, pred udarci stoßsicher, pred vlomom einbruchssicher, pred zmrzovanjem frostsicher, za vožnjo fahrsicher, proti plazenju rutschungssicher); (nenevaren) gefahrlos; (spravljen na varno) geborgen; pred čim - boleznimi ipd.: gefeit (gegen)
    biti na varnem in Sicherheit sein
    imeti na varnem in Gewahrsam haben
    spraviti na varno in Sicherheit bringen, (zakleniti) fortschließen
  • vareta ženski spol limanice

    echar varetas (fig) namigovati, zbadati
    irse (ali estar) de vareta (fig) imeti drisko
  • vaya ženski spol šala, dovtip; zasmeh(ovanje), roganje

    dar vaya (a) koga dražiti, za nos vleči, za norca imeti
  • vèč more; plus

    vèč kot... more than...
    vèč (od njih) several
    še vèč still more
    vèč kot dovolj enough and to spare
    vèč ljudi several people
    ne vèč no more, no longer
    vèč ali manj more or less
    nič vèč no more
    vèč dni several days, a day or two
    vedno vèč in vèč more and more
    nikoli vèč nevermore, never again
    vèč kot enkrat more than once
    vèč kot teden dni (kot en teden) for over a week
    čim vèč, tem bolje the more the better
    čim vèč dela, tem vèč potroši the more he works the more he spends
    sem vèč kot zadovoljen I am more than satisfied
    on ni vèč nesrečen he is no longer unhappy
    ni ga vèč he is no more
    bil si moj prijatelj, pa nisi vèč you used to be a fiend of mine but you aren't any longer
    imam vèč denarja kot ti I have (ali pogovorno I've got) more money than you
    vèč imaš, vèč hočeš imeti much will have more
    vèč jih je kot nas there are more of them (than of us)
    ne odlašaj vèč! delay no longer!, pogovorno don't put it off any longer!
    nič vèč me ne zebe I don't feel cold any longer
    vèč od njih poznam I know several of them
    nimam vèč denarja I have no money left, I have no more money
    spoznal, srečal sem se z vèč člani kluba I met several members of the club
    ne misli vèč na to! don't think of it any more!, pogovorno forget it!
    nisem mogel vèč molčati I could not remain silent any longer
    ne bom vèč čakal I shall not wait any longer
    ne maram vèč slišati nobene besede o tem I don't want to hear another word about it
    od takrat ga nisem vèč videl I have not seen him since (then)
  • vèč plus, davantage; plusieurs

    več in več, vedno več de plus en plus
    več kot eno leto plus d'un an
    več kot je potrebno plus qu'il ne faut, tant et plus
    več ali manj plus ou moins
    nič več plus rien
    vas je več kot nas vous êtes plus nombreux que nous
    ne dežuje več il ne pleut plus
    niti besede več o tem plus un mot à ce sujet (ali là-dessus)
    čim več kdo ima, tem več hoče imeti plus on a, plus on veut avoir
  • vèč adv.

    1. più:
    imeti več časa avere più tempo

    2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
    stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
    več kot più che, più di
    imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza

    3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
    čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri

    4. več ali manj più o meno:
    v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero

    5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
    ne čakajte več non aspettate più
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. ni več sama è incinta
    niti besedice več! zitto e mosca!
    to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
    stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
    pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
    PREGOVORI:
    več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno
  • večérja supper; dinner

    poslovilna večérja farewell dinner
    zadnja večérja religija the Last Supper
    dati komu večérjo to give someone (his) supper
    imeti hladno meso za večérjo to sup (ali dine) on cold meat
  • véčji (-a -e) adj.

    1. komp. od velik maggiore, più grande, (višji) più alto;
    izdatki so večji kot dohodki le uscite sono maggiori delle entrate
    on ni večji od mene lui non è più grande, più alto di me
    imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio

    2. (ki dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo) (il) maggiore, piuttosto grande, notevole:
    povzročiti večjo škodo causare notevoli danni
    spada med večje mislece dvajsetega stoletja è tra i maggiori pensatori del novecento
    obl. večja številka oversize
    večji del je narejen il più è fatto
  • védno adv. sempre; knjiž. ognora:
    vrata so vedno odprta la porta è sempre aperta
    priti vedno v pravem trenutku arrivare sempre a proposito
    reke še vedno naraščajo i fiumi crescono ancor sempre, continuano a crescere
    za vedno nas je zapustil naš dragi ... ci ha lasciati per sempre il nostro caro...
    denarja imeti vedno manj aver sempre meno soldi
  • veine [vɛn] féminin žila dovodnica; figuré sreča; dobro razpoloženje

    veine poétique pesniška žila, navdih, inspiracija
    avoir de la veine; être en veine imeti srečo
    une veine de pendu izredna sreča
    être en veine de quelque chose biti razpoložen za kaj
    être en veine imeti inspiracijo
    veine de minerai de fer žila železne rude
    tomber sur une veine de houille naleteti na premogovno žilo
    avoir du sang dans les veines (figuré) biti pogumen, energičen
    n'avoir pas de sang dans les veines biti strahopeten
    se saigner aux quatre veines potrošiti za druge ves svoj denar, a sam živeti v pomanjkanju
    sentir le sang se glacer dans ses veines okamneti od strahu, od groze
    objet masculin porte-veine predmet, ki prinaša srečo
    quelle veine! kakšna sreča!
    pas de veine! ni(mam) sreče!
  • vela f

    1. navt. jadro:
    vela di gabbia, maestra, di trinchetto košno, glavno, drugo letno jadro
    vela aurica, latina, quadra, a tarchia sošno, latinsko, križno, vmesno jadro
    a gonfie vele z razpetimi jadri; pren. odlično, s polnimi jadri
    barca, nave a vela jadrnica
    sport della vela jadralstvo (vodni šport)
    volo a vela jadranje (jadralno letenje)
    alzare la vela, le vele pren. lotiti se česa
    ammainare, calare le vele spustiti jadra; pren. odnehati, odstopiti, vdati se
    avere poca vela imeti malo jader; pren. imeti majhen domet, pokazati se nesposobnega, pokazati velike pomanjkljivosti
    dare, spiegare le vele (al vento) razpeti jadra, odjadrati
    far forza di vele e di remi pren. napeti vse sile
    far vela (per) odjadrati; pren. odpotovati (proti)

    2. ekst. jadro; jadrnica

    3. šport jadralstvo (vodni šport)

    4. arhit. kapa (oboka):
    campanile a vela zvonik na preslico
  • velik1 [ê] (velik|a, -o)

    1. groß, enako: gleichgroß, neskončno: unendlich groß; izguba, dobiček, mera: hoch
    velika verjetnost hohe Wahrscheinlichkeit

    2. (prostran) groß, ausgedehnt; (številen) družina, poslušalstvo, izbira: groß
    veliko število eine große Zahl, die Vielzahl, hohe Stückzahl
    veliko število otrok viele Kinder, der Kinderreichtum
    zelo velik sehr groß, obisk ipd.: Rekord-
    (obisk der Rekordbesuch)
    velike količine … -massen množina
    (vode Wassermassen, zemlje Erdmassen)

    3. (silen) groß, heftig
    veliko veselje große Freude, das Entzücken (na moje veliko veselje zu meiner großer Freude, zu meinem Entzücken)
    (hud) Erz- (pijanec der Erzsäufer)
    velik ljubitelj der -narr
    (knjig Büchernarr, konj Pferdenarr, otrok Kindernarr)

    4.
    z velikim/veliko/velikimi … mit großem/großer/großen … (z velikim naporom/z velikimi napori mit großem Kraftaufwand)
    groß- (z velikim vzorcem [großgemustert] groß gemustert, z velikimi rožami/cvetovi großblumig); grob- (z velikimi zankami grobmaschig, z velikimi lisami grobfleckig, z velikimi porami grobporig); -reich (z veliko maso massereich); -stark (z veliko naklado auflagenstark); hoch- (z velikim številom obratov hochtourig)
    z velikim dometom [weittragend] weit tragend
    z velikim dosegom mit großer Reichweite, letalstvo Langstrecken-
    z veliko večino großmehrheitlich
    |
    velika riba figurativno ein großer/dicker Fisch
    velika živina ein großes/hohes Tier
    imeti veliko srečo großes Glück haben, schwer Glück haben
    igrati veliko vlogo eine große Rolle spielen
    jesti učenost z veliko žlico die Weisheit/Gelehrsamkeit mit Löffeln fressen
    živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben
    v veliki meri in hohem Maße, weitgehend
    v veliki naglici in großer Eile, in aller Eile
    | ➞ → veliki, Veliki