Franja

mahométan, e [-tɑ̃, an] adjectif mohamedanski; masculin, féminin mohamedanec, -nka

mai

A) avv.

1. nikoli, nikdar; sploh ne:
mai e poi mai! nikoli!, sploh ne!

2. sploh, kdaj; neki (v vprašalnih, pogojnih in dubitativnih stavkih):
dove mai sarà andato a finire il libro! kam neki se je zgubila knjiga!
caso mai, se mai eventualno, morebitno:
non scomodarti! caso mai vengo io da te ne daj se motiti, morda pridem jaz k tebi

B) m invar. šalj.
il giorno di san mai na dan svetega Nikoli

maigri, e [mɛgri] adjectif shujšan

maillé, e [maje] adjectif, zoologie lisast, pegast; technique mrežast

fer masculin maillé okenska mreža
perdreau masculin maillé pegasta jerebičica

maint, e [mɛ̃; t] adjectif marsikateri, mnog

maint(s) fois pogosto, često
à maintes reprises ponovno
à, en mainte(s) occasion(s) ob mnogih priložnostih
maint homme, mainte personne féminin marsikdo; pluriel marsikateri, mnogi (ljudje); vieilli mnogo

majáti (májem)

A) imperf. scuotere, agitare, (s)crollare:
veter maje drevesa il vento agita gli alberi
majati z glavo crollare il capo

B) majáti se (-em se) imperf. refl.

1. essere traballante, malfermo:
miza se maje la tavola è malferma

2. pren. vacillare:
njegova samozavest se maje il suo morale vacilla

3. pren. barcollare, arrancare; ciondolare; andare barcollando:
majati se pijan proti domu andare barcollando ubriaco verso casa

majeur, e [mažœr] adjectif večji, višji; pretežen; pomembnejši, zelo važen; juridique polnoleten

en majeure partie večinoma
la majeure partie večji del, večina
cas masculin de force majeure primer višje sile
fille féminin majeure polnoletna hčerka
intérêt masculin majeur višji interes
peuple masculin majeur ljudstvo, ki zna samo vladati
le lac Majeur Lago Maggiore; masculin sredinec (prst); polnoletnik; musique dur; féminin polnoletnica

mal, e [mal] adjectif, vieilli zli; smrten

à la male heure ob smrtni uri
la male fortune zla usoda
être pas mal biti čeden, prijeten
bon gré, mal gré hočeš nočeš; več ali manj rad
bon an, mal an kljub nasprotnim, različnim situacijam, eno z drugim
il est mal c'est mal de (mentir) (to) ni lepo (lagati)
mourir de male mort umreti nasilne smrti

maladroit, e [-drwa, t] adjectif nespreten, neroden; masculin nespretnež

ouvrier masculin maladroit nespreten delavec
quel maladroit! kakšna neroda!
mensonge masculin maladroit groba laž

malais, e [malɛ, z] adjectif malajski

Malais, e Malajec, -jka
malais masculin malajščina

malaisé, e [malɛze] adjectif neprijeten, težaven, mučen; nadležen, neudoben

malappris, e [malapri, z] adjectif neotesan, neolikan; vieilli slabo vzgojen; masculin cepec, teslo, neotesanec

espèce de malappris! cepec!

malato

A) agg. bolan (tudi pren.):
cader malato zboleti
essere malato bolehati, bolovati
è malato d'invidia žre ga zavist

B) m (f -ta) bolnik, bolnica:
malato di cuore srčni bolnik

malavisé, e [malavize] adjectif nespameten, nepremišljen; masculin nespametnik

il a été malavisé de (dire) bilo je nespametno (reči)

malbâti, e [malbɑti] adjectif slabo raščen

étre malbâti imeti slabo postavo, biti slabe postave

male

A) avv.

1. slabo:
comportarsi male slabo se obnašati
dire male di qcn. opravljati koga

2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
di male in peggio zmeraj slabše
essere male in arnese pren. biti v slabi koži
restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
vestire male slabo, neprimerno se oblačiti

3. slabo, nepravilno, nepopolno:
pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati

B) inter. slabo:
non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!

C) m

1. zlo; krivda, greh:
genio del male zli duh, zlobnež

2. zlo, škoda:
andare a male pokvariti se, iti po zlu
aversene a male biti užaljen
voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo

3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
mal caduco božjast
mal di denti zobobol
mal di mare morska bolezen
mal sottile jetika, sušica
mal di testa glavobol
sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
mal del paese pren. domotožje

4. bot. bolezen
PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal

maledicus 3, adv. -ē (maledīcere) žaljiv, klevetajoč, obrekujoč, opravljajoč, opravljiv, sramotilen, zlogolk: conviciator Ci., homines Corn., lingua, sermo Val. Max., maledicum esse in aliquem Q., cum studiose de absentibus maledice contumelioseque dicitur Ci., ille nihil praeterquam loqui, et id ipsum maledice ac maligne L. — Komp. maledīcentior -ius, superl. maledīcentissimus 3 od adj. pt. pr. maledīcēns (gl. male-dīcō).

male-ficus (starejše mali-ficus) 3, adv. -ē (male oz. malum in facere)

1. hudobno ravnajoč, zlo povzročajoč, zločinski, hudodelski, malopriden, brezbožen: mores Pl., homines Ci. zločinci; superl.: maleficentissimos incolumes praestitit Suet., malefice agere Pl. delati drugim v škodo, ravnati kakor malopridneži.

2. zavisten, sovražen, škodljiv, kvaren, slab: Amm., maleficam naturam nactus est in corpore fingendo N., bestia piscibus malefica Plin., m. sucus Vitr., superstitio Suet.

3. occ. čarodejen; od tod subst.
a) maleficus -ī, m čarodej(nik), čarovnik: Cod. I., Cod. Th.
b) malefica -ae, f čarodejka, čarovnica: Lact.; maleficum -ī, n čarovnija, čarodejstvo, čarovno dejanje, bajilo, čarovno sredstvo: alia malefica (po drugih: maleficia), quīs creditur animas numinibus infernis sacrari T.

malendurant, e [malɑ̃dürɑ̃, t] adjectif nestrpen, nepetrpežljiv, nemiren

malénkost (-i) f

1. pochezza, piccolezza, nonnulla, cosa da poco:
pritoževati se za vsako malenkost lagnarsi per ogni nonnulla
(v povedni rabi) 'Hvala za knjigo!' 'Oh, malenkost!' 'Grazie del libro!' 'Non c'è di che!' 'Si figuri!'
vse to opraviti v enem dnevu ni malenkost fare tutto questo in un giorno non è cosa da poco

2. pren. inezia, minuzia, bagatella; cosetta; bazzecola, carabattola:
vsakokrat prinese otrokom kako malenkost ogni volta porta qualche cosetta ai bambini

3. pog. (zelo majhna količina) una cosetta, un tantino, un po':
stopi malenkost na stran per cortesia, spostati un tantino

4. šalj.
moja malenkost il sottoscritto, la mia modesta persona