Franja

usúti (usújem)

A) perf.

1. versare, spargere

2. sparare, far grandinare:
strojnice so usule krogle na sovražnika le mitragliatrici facevano grandinare le pallottole sul nemico

B) usúti se (usújem se) perf. refl.

1. cadere, precipitare; staccarsi; piovere (tudi ekst.); prorompere; erompere:
s pobočja se je usul plaz dalla parete si staccò una valanga
pren. iz ust so se usule obtožujoče besede dalla bocca eruppero parole di accusa

2. riversarsi:
demonstranti so se usuli na trg i dimostranti si riversarono sulla piazza
pren. tisoč vprašanj se je usulo nanj fu investito da un nutrito fuoco di domande
po licih so se ji usule solze un fiume di lacrime le si riversò sul volto

utegníti (-em) perf., imperf. (z nedoločnikom)

1. (imeti možnost) potere, essere possibile:
zdaj se ne utegnem igrati s teboj adesso non posso giocare con te

2. (izraža možnost uresničitve dejanja) potere:
pri našem delu to utegne zelo koristiti nel nostro lavoro ciò può essere di grande utilità

3. (izraža verjetnost):
danes še utegne deževati mi sa che oggi pioverà
ne pij več, utegne ti škoditi non bere più, può farti male
kakih osemdeset let utegne imeti sarà sull'ottantina

utemeljeváti utemeljíti to ground, to base; to substantiate; (ustanoviti) to establish, to found

utemeljeváti, utemeljíti obtožbo to substantiate a charge
s čim utemeljujte to teorijo? what do you base that theory on?

utemeljeváti (-újem) | utemeljíti (-ím) imperf., perf. motivare, argomentare; fondare; giustificare:
utemeljevati svoje zahteve motivare le proprie richieste
filozofsko utemeljevati trditev argomentare filosoficamente una tesi
nizko naklado utemeljujejo s slabo prodajo la bassa tiratura viene giustificata con le scarse vendite

utíšati to silence (koga someone)

utíšati koga s kričanjem, vpitjem to shout someone down
utíšati glas vesti to silence the voice of conscience
utíšati sovražnikove baterije to silence the enemy's batteries
z največjim trudom smo jih utišali we had enormous trouble in silencing them (ali in putting them to silence)

utripanj|e srednji spol (-a …) das Pulsieren
naglo utripanje srca das Herzjagen
utripanje s krili živalstvo, zoologija (trepetanje) das Schwirren, der Schwirrflug

utrípati (-am) | utrípniti (-em) imperf., perf.

1. pulsare (tudi ekst.), palpitare; (s)battere:
utripati s krili sbattere le ali
kulturna dejavnost je živahno utripala l'attività culturale pulsava vivace
srce utripa il cuore batte

2. brillare; riverberarsi:
na nebu utripajo zvezde nel cielo brillano le stelle

3. lampeggiare

utrj|evati (-ujem) utrditi (langsam, immer wieder) ➞ → utrditi
ki se utrjuje s toploto wärmehärtend

utrjeváti -újem nedov., укріпля́ти -ля́ю недок., змі́цнювати -нюю недок., утве́рджувати -джую недок., поси́лювати -люю недок., укрі́плювати -люю недок.

• utrjeváti s teptánjem трамбува́ти

uvòz importation ženski spol , entrée ženski spol

uvoz in izvoz importation(s) et exportation(s) ženski spol
uvoz žita importation de céréales

uvoženo blago srednji spol Importe množina (ceneno Billigimporte)
uvoženo blago s carinsko dovolilnico die Erlaubnisscheinware
začasno uvoženo blago die Vormerkware
reeksport uvoženega blaga die Wiederausfuhr

uvrstíti (-ím) | uvŕščati (-am)

A) perf., imperf. inserire, inquadrare, includere, mettere, collocare; disporre:
uvrstiti v drugo skupino mettere in un altro gruppo
uvrstiti koga na seznam includere qcn. nell'elenco
uvrstiti neko žival med sesalce disporre un animale nella classe dei mammiferi, tra i mammiferi

B) uvrstíti se (-ím se) | uvŕščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. mettersi, disporsi

2. collocarsi:
s svojim bruto domačim proizvodom se uvršča med razvite države col suo P. I. L. si colloca tra i paesi sviluppati

3. piazzarsi; qualificarsi:
šport. moštvu se ni uspelo uvrstiti v četrtfinale la squadra non è riuscita a qualificarsi per i quarti di finale
naša reprezentanca se je uvrstila na polovico lestvice la nostra nazionale si è piazzata a metà classifica

užítek plaisir moški spol , jouissance ženski spol , usufruit moški spol

čutni užitek plaisir(s) moški spol, (množina) des sens, volupté ženski spol
umetniški užitek jouissance (ali plaisir) artistique (ali de l'art)

uživanj|e² srednji spol (-a …) (zauživanje) der [Genuß] Genuss, der Verzehr; (alkohola [Alkoholgenuß] Alkoholgenuss, kave [Kaffeegenuß] Kaffeegenuss, mesa [Fleischgenuß] Fleischgenuss)
poživilo s škodljivim delovanjem pri daljšem uživanju das [Genußgift] Genussgift

v prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
priti v hišo entrare in casa
iti v mesto andare in città
zaviti v desno svoltare a destra
vzeti v roko prendere in mano

2. (za izražanje usmerjenosti) in:
udarec v obraz pugno in faccia

3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
rdeč v obraz rosso in viso

4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

5. (za izražanje načina) in:
v gosjem redu in fila indiana
igrati v troje suonare in tre

6. (za izražanje namena) in:
dati a najem dare in affitto
večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

7. (za izražanje sredstva) in:
zavit v odejo avvolto nella coperta

8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
verovati v koga credere in qcn.
zaupati v koga fidarsi di qcn.
biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
razdeliti v dva dela dividere in due parti

10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
spraviti v red mettere in ordine

11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
stopiti v stranko aderire a un partito

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
ostati v hiši restare a casa, in casa
živeti v mestu vivere in città
bivati v Trstu abitare a Trieste

2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
biti v vladi essere nel governo
živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

4. (za izražanje področja delovanja) in:
delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
v času kuge durante la peste
vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
končati v roku finire in tempo

6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
iti ven v dežju uscire con la pioggia
reči v jezi dire in un attacco di rabbia

7. (za izražanje načina) in, a, con:
plesati v parih ballare in coppie
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
posneti v barvah ritrarre a colori

8. (za izražanje sredstva) in, con:
pomoč v denarju aiuti in denaro

9. (za izražanje količine) in:
vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

10. (za izražanje stanja) in:
biti v formi essere in forma
čokolada v prahu cioccolato in polvere

11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
zmagati v teku vincere nella corsa
v vsakem pogledu in ogni caso

12. (za izražanje istovetnosti) in:
v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smehljati se v brado ridere dentro di sé
pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
pren. iti vase rientrare in sé
evf. biti v letih essere in età avanzata
v resnici in effetti

V v (kje?) in, at; (kam?) into, to

v šoli (= v zgradbi) in the school, (pri pouku) at school
v šolo to school
v gledališču at the theatre
v 3. nadstopju on the third (3rd) floor, ZDA on the fourth (4th) floor
v Londonu (veliko mesto) in London
v Kamniku (malo mesto) at Kamnik
v London, v Francijo to London, to France
v mestu in town
v inozemstvu, v inozemstvo abroad
izgubljen v temi lost in the dark (ali darkness)
slab v angleščini weak in English
v torek on Tuesday
dvakrat v letu twice a year
v tistem času at that time
v starih časih in ancient times
v novejšem času in recent times
v mojih letih at my age
v pradobi in prehistoric times
v tem trenutku at this moment
v pravem času at the right moment, just in time
pozno v noč late into the night
v roku 10 dni within 10 days
v vojni in miru at war and at peace
v ta namen for this purpose
v imenu... in the name of...
v redu in order
biti v dobrih odnosih s kom to be on good terms with someone
hiša je bila v plamenih the house was on fire
biti v skrajni bedi to be in utter poverty
ste kdaj bili v Londonu? have you ever been to London?
biti v vojni to be at war
dospeti, prispeti v London to arrive in London
hoditi v šolo to go to school
pasti v vodo to fall into the water
ne morem mu tega vbiti v glavo I can't drive it into his head
vreči v koš za odpadke to throw into the wastepaper basket
vreči v zrak to throw into the air
zdrobiti v prah to pulverize, to reduce to dust
živeti v Sloveniji to live in Slovenia
to delo bom končal v roku treh mesecev (v treh mescih) I shall finish this job (ali work, task) within three months

vábiti (-im) imperf. ➞ povabiti

1. invitare; jur. convocare, citare:
vabiti na svatbo invitare alle nozze
vabiti na obravnavo convocare per l'udienza

2. (ri)chiamare:
lov. lovec vabi jelena s trobljenjem na rog il cacciatore richiama il cervo suonando il corno
samci vabijo samice i maschi chiamano le femmine

3. tentare, allettare:
razkošne božične izložbe vabijo mimoidoče le vetrine riccamente ornate per Natale allettano i passanti, tentano i passanti

4. rel. suonare:
vabiti k maši suonare per la messa

vagon [ó] moški spol (-a …) železnica der Wagen (tudi tramvajski), Eisenbahnwagen; tovorni: der Waggon; količina: die Waggonladung; -wagen (direktni Kurswagen, dvoetažni Doppelstockwagen, kontejnerski Containertragwagen, potniški Personenwagen, Reisezugwagen, prevesni Wippenwagen, rezervni Ersatzwagen, samorazkladalni Selbstentladewagen, tovorni Güterzugwagen, Güterwagen, Lastwagen, brez oddelkov Großraumwagen, drugega razreda Zweiter-Klasse-Wagen, s pomično streho Schiebedachwagen, za prtljago Packwagen, z ročicami Rungenwagen, z nizkim podom Niederflurwagen, živinski Viehwagen)
jedilni vagon Speisewagen, das Zugrestaurant
ogrodje vagona der Wagenkasten
pranje/čiščenje vagona die Wagenwäsche
spodnji del vagona das Untergestell
vrata vagona die Wagentür
na vagone waggonweise

vagón -a m., ваго́н -а ч.

• vagón s kupêji купе́йний ваго́н

vaj|a ženski spol (-e …)

1. die Übung (bojna Gefechtsübung, dihalna Atemübung, gasilska Feuerwehrübung, govorna Sprechübung, jezikovna Sprachübung, lepopisna Schreibübung, nočna Nachtübung, protiletalska Luftschutzübung, prstna Fingerübung, stilistična Stilübung, v streljanju Schießübung, telesna Leibesübung)
pripravljalna vaja Vorübung

2. (naloga) das Übungsstück; die Übungsarbeit

3. šport die Übung (obvezna Pflichtübung, poljubna Kürübung, prosta Freiübung, na drogu Reckübung, na orodju Geräteübung, za držo Haltungsübung, za ravnotežje Gleichgewichtsübung); telovadba: die Turnübung; das Turnen (poljubna/prosta vaja Kürturnen, obvezne vaje Pflichtturnen, vaje na bradlji Barrenturnen)
vaje s kiji das Keulenschwingen
razgibalne vaje Lockerungsübungen množina
plavalne vaje das Übungsschwimmen
dihalne vaje die Atemgymnastik
prstne vaje glasba Geläufigkeitsübung

4. (skušnja) die Probe (bralna Leseprobe, orkestrska Orchesterprobe, v kostumih Kostümprobe)
priti do konca z vajami za X X durchproben
oder za vaje die Probebühne
vaje množina v gledališču: die Probenarbeit

5.
vojaške vaje množina die Geländeübung
orožne vaje die Wehrübung, Reserveübung, Reservistenübung, Militärübung

6.
duhovne vaje religija geistliche Übungen množina, Exerzitien množina, die Andachtsübung

7.
vaje na fakulteti die Übung
(praktikum) das Praktikum
… za vajo Übungs-
(branje die Übungslektüre)
|
biti iz vaje aus der Übung sein
priti iz vaje aus der Übung kommen
to je odvisno od vaje/samo stvar vaje das ist (reine) Übungssache
biti v vaji drin sein
za vajo namen: zu Übungszwecken, vzrok: übungshalber
kot vaja übungsmäßig
figurativno vaja dela mojstra Übung macht den Meister