Franja

Decima, starejše Decuma, -ae, f (decimus, decumus) Decima (Dekuma), ena od treh Park kot boginja desetega, za porod odločilnega meseca: Varr. et Caesellius ap. Gell., Tert.

decimānus, starejše decumānus, 3 (decimus, decumus)

I.

1. k desetini (decima, decuma) spadajoč, ki se tiče desetine, zavezan desetini, desetinski: oleum Luc. ap. Non., crimen, frumentum Ci., omnis ager Siciliae decumanus est Ci.; subst.
a) decumānus -ī, m kdor ima desetino v zakupu, desetinar: tantum arator decumano dare cogitur Ci., Apronius decumanus decumam debitam tollit Ci.
b) decumāna -ae, f, tudi mulier decumāna desetinarjeva žena (ljubica, priležnica): Ci.

2. agr. limes decumānus ali samo decumānus -ī, m meja, potegnjena skozi njivo ali vinograd od vzhoda proti zahodu: Col., Plin.

3. voj.
a) k deseti legiji spadajoč, desete legije (gen.): miles decumanus Auct. b. Afr.; kot subst. večinoma v pl. decumānī vojaki desete legije: Auct. b. Hisp., Vop., castra decumanorum T., v obl. decimānī: Suet., Front., Amm.
b) k deseti kohorti spadajoč, desetih kohort: porta decumāna glavna vrata rimskega tabora, obrnjena od sovražnika, tako imenovana, ker so tam bivale desete kohorte: C., L., Veg.

— II. met. (po desetinsko) velik (za desetino se je namreč pobirala največja stvar svoje vrste), velikanski: Luc. ap. Ci.

decimō (decumō) -āre -āvī -ātum (decimus, decumus)

1. desetati = vsakega desetega (vojaka) kaznovati (določiti za kazen), decimirati: cohortes, legiones Suet., cohortium militem Front.

2. desetino za žrtvo(vanje) odb(i)rati: Fest. Od tod pren. adj. pt. pf. decimātus 3 izbran, izboren, izvrsten: honestas Symm., iuvenis decimatissimus Symm.

3. kaj (po)desetiniti, koga obdesetiniti: Vulg.

decimus, starejše decumus, 3, num. ord. (decem)

I. deseti: mensis decimus Ter., decumo post mense Pl., cum decima legione C., hora diei decima Ci., vix decuma pars aratorum Ci. desetina, qui dies nudius tertius decimus fuerit Ci. = pred 12 dnevi; kot vojaška kazen: sorte decimum quemque ad supplicium legere L. vsakega desetega moža usmrtiti, desetati, decimirati, decimumque sortiri Sen. ph., decimum quemque sorte ductos (ali samo decimum quemque) fusti ferire T.; adv. acc. neutr. decimum desetič, desetikrat: nos reficietis d. tribunos L.; adv. abl. neutr. decimō desetič: Cassian., Cass. Kot subst. Decimus -ī, m (okrajšano D.) Decim, pravzaprav „deseti sin“ v družini, rimski predimek, npr. D. Brutus. Subst.

1. decimum (decumum) -ī, n desetkratno, deseterno: ager efficit (effert) cum decumo Ci. rodi desetkratno, ut cum decumo fructus arationis perceptus sit Ci. desetkratni pridelek.

2. decimus -ī, m
a) (sc. liber) deseta knjiga kakega spisa: in tertio decimo annalium Gell.
b) (sc. dies) deseti (dan): decimo Calendas Maias Col.

3. decima ali nav. decuma -ae, f
a) (sc. hora) deseta dnevna ura (približno ob štirih popoldne): quem nulla res ultra decumam retinuit Sen. ph.
b) (sc. pars) α) deseti del (desetina) plena, dohodkov, posvečen kakemu božanstvu: Varr., Suet., Tert., Macr., decumas Herculi ferre ex praeda, vovere Apollini decumas praedae Iust.; od tod: Oresti nuper prandia in semitis decumae nomine magno honori fuerunt Ci. pojedine, imenovane desetine (ker je bilo k takim iz desetine prirejenim žrtvovanjem povabljeno tudi ljudstvo, da se je udeležilo žrtvene gostije, si je pri njem pridobil žrtvovalec veliko spoštovanje). β) desetina kot dediščina: placet ergo decumas uxoribus dari Trachal. ap. Q. γ) desetina kot davščina, redk. v sg.: Aur., decuma hordei Ci., dum arator ne plus decumā det, expedit ei decumam esse quam maximam Ci.; pogosteje v pl.: decumae agri Leontini Ci., binae eo anno decumae frumenti Sardiniae imperatae L. desetina se je … dvakrat pobrala.

— II. pesn. pren. (kakor decimānus II.) velik, velikanski, silen: decimus ruit impetus undae O.

dēcīsio -ōnis, f (dēcīdere) pravzaprav „odsekavanje“, „odjemanje“, od tod pren.

1. zmanjševanje: Ap.

2. dogovor, poravnava, pogodba, odločba: d. facta non est Ci., d. Roscii Ci., decisionis arbiter C. Caecilius fuit Ci.

Decius 3 Decij(ev), ime rimskega rodu; posebno znana sta P. Decius Mūs Publij Decij Mus, oče in sin, ki sta kot konzula prostovoljno dala življenje, da bi rešila domovino, prvi v latinski vojni l. 341, drugi v samnitski l. 296: Deciorum devotiones Ci., L. Od tod adj. Deciānus 3 Decijev: exercitus Dec. L. vojska mlajšega Decija.

dēclāmātor -ōris, m (dēclāmāre) govorniški umetnik (ki mu je govorništvo obrt), učitelj umetelnega govorjenja in predavanja, deklamator ali retor po pravilih govorniških šol, torej različen od pravega govornika (orator): Q., Iuv., T., cum aliquo declamatore disputare Ci.

dēclāmō -āre -āvī -ātum „kriče govoriti“ od tod occ.

I.

1. intr. v govorništvu se vaditi, na pamet naučen govor govoriti, deklamirati: Q., Iuv., Mart., Plin. iun., Suet., ad fluctum aiunt declamare solitum Demosthenem Ci., vini exhalandi, non ingeniii acuendi causā declamas Ci., dum te declamas Romae H.; z dat.: declamavit non quidem populo (pred občinstvom) Sen. rh.; (o neživem subj.): hic laus omnis declamat Q. tu se razlega glasna pohvala; v pass. brezos.: in eo, quo modo declamatur, positum est etiam, quo modo agatur Q.

2. pren. kričati nad kom, razburjati se nad kom: qui pro isto vehementissime contra me declamasset Ci., Sulla voluit, ne in quemvis impune declamari liceret Ci., in Pansam declamans Q.; z dat.: quis, nisi mentis inops, tenerae declamat amicae? O.

— II. trans. kaj predavati, deklamirati: quae mihi iste visus est ex aliqua oratione declamare Ci., d. controversiam Sen. rh., suasorias Q., orationes declamatae Lamp.; od tod subst. pt. pf. dēclāmātae -ārum, f = declamationes: Lamp.

décoller [dekɔle] verbe transitif odlepiti; ločiti; verbe intransitif, familier oditi; ločiti se, dati se ločiti; aéronautique vzleteti, odleteti, startati

se décoller odlepiti se; sport dobiti prednost; (populaire) postati star, mršav, bolan
décoller un timbre poste odlepiti poštno znamko
l'avion de Belgrade vient de décoller avion za Beograd je pravkar vzletel
ne pas décoller d'un endroit ne se premakniti z (nekega) mesta
le cycliste a décollé du peloton kolesar se je odlepil od skupine
il ne m'a pas décollé une minute tudi za minuto se ni odmaknil od mene, se ga nisem otresel
la rétine s'est décollée (médecine) mrežnica je odstopila
(familier) il a décollé depuis sa maladie shujšal je, kar je (bil) bolan
il est décollé shujšan, mršav je
oreilles féminin pluriel décollées stran stoječa ušesa

dēcōlō -āre -āvī -ātum (dē in cōlum) pravzaprav curljati skozi, pronicati; od tod pren. spodleteti, po vodi splavati: si alterutrum decolat Varr., si ea (spes) decolabit Pl., si sors decolassit (star. = decolaverit) Pl.

décomposer [dekɔ̃poze] verbe transitif razkrojiti, razkrajati; razstaviti; razčleniti, analizirati; (s)kremžiti, (s)pačiti (obraz)

se décomposer razkrajati se, zgniti, strohneti
décomposer de l'eau par électrolyse razkrojiti vodo z elektrolizo
décomposer un nombre en facteurs premiers razstaviti število v prafaktorje
cadavre qui se décompose truplo, ki se razkraja
son visage se décomposa de terreur obraz se mu je spačil od groze
il est décomposé bled in spačen obraz ima

decorō -āre -āvī -ātum (decus)

1. (o)krasiti, (o)lepšati: quem modo decoratum vidistis L., utrumque currus latus deorum simulacra … decorabant Cu.; z abl.: oppidum … locis communibus monumentisque decoravit Ci., pyram armis d. V., deorum templa novo decorare saxo (z … marmorjem) H., his insignibus ali Iovis optimi maximi ornatu decoratus L.; pesn. (šalj.): dum ficus prima calorque dissignatorem decorat lictoribus atris H. dokler obdaja … pogrebnega vodjo s črnimi (= v črno oblečenimi) pomagači (v naznačenem času, to je na jesen, namreč pomre mnogo ljudi za vročino).

2. pren. (po)častiti, hvaliti, (pro)slaviti, povelič(ev)ati: haec omnia vitae decorabat dignitas et integritas Ci., quam (rem publicam) ipse decorarat et auxerat Ci., gratissimus in eius morte decoranda Ci., bene nummatum decorat Suadela Venusque H.; z abl.: nemo me lacrumis decoret Enn. ap. Ci., inani vocis sono decoratum Ci. s praznim besednim žvenkljanjem okrašena stvar, domos suas gloriā decorabant S., d. (aliquem) sepulcro, animas supremis muneribus V., admiratione te potius quam temporalibus laudibus et … similitudine decoremus T. — Od tod adj. pt. pf. decorātus 3 okrašen, olepšan; v superl.: orationes decoratissimae Boet.

decorrēnza f rok:
con decorrenza da začenši od, od
con decorrenza immediata velja takoj, začne teči takoj

decorrere^* v. intr. (pres. decorro)

1. miniti, minevati

2. poteči; zapasti, zapadati; miniti, minevati:
lo stipendio decorre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu
a decorrere da začenši s, z; od

décourager [dekuraže] verbe transitif vzeti pogum (quelqu'un komu); demoralizirati; vzeti voljo (de za); potreti

se décourager izgubiti pogum, postati malodušen
être découragé biti potrt, žalosten
décourager quelqu'un de travailler vzeti komu voljo do dela
décourager quelqu'un d'une entreprise hasardeuse odvrniti koga od tveganega podviga

découvrir* [dekuvrir] verbe transitif odkriti; razgaliti; pustiti nezavarovano; na dan prinesti, (iz)najti; mathématiques rešiti (nalogo); marine zagledati

se découvrir od-, razkriti se, sneti pokrivalo; (z)jasniti se
découvrir son cœur, ses secrets razkriti svoje srce, svoje skrivnosti
découvrir son jeu pokazati svoje karte (tudi figuré)
découvrir le pot aux roses odkriti skrivnost (kake zadeve)
découvrir un complot, un vaccin odkriti zaroto, cepivo
la mer découvre morje se umika in pušča obalo suho
ce boxeur se découvre ta boksar se izpostavlja udarcem, napadom
le ciel se découvre nebo se jasni
en avril ne te découvre pas d'un fil (proverbe) v aprilu (še) ne odlagaj zimske suknje!

dēcrēscō -ere -crēvī (—) v rasti pojemati, manjšati se, zmanjš(ev)ati se, pomanjšati se, pešati, upadati, odteči (odtekati) se (o vodovju), polagoma giniti: ostreis et conchyliis omnibus contingere, ut cum luna pariter crescant pariterque decrescant Ci., contignationes humore crescentes aut siccitate decrescentes Vitr., decrescunt aestus Varr., aestus … crescit iterumque decrescit Sen. ph., decrescentia flumina H., crescunt loca decrescentibus undis O., decrescit fons Cu., Plin., fons crescit decrescitque Plin. iun., accidit, ut corpora … decrescant Plin. iun., huc ille decrevit gigas Sen. tr., decrescere pondus convenit Lucr., uncus aratri ferreus occulte decrescit vomer in arvis Lucr., cornua decrescunt O., visae puero decrescere vestes Stat., semper pudici decrescet mihi turba chori? Stat., decrescente reditu (agelli) etiam pretium minuit Plin. iun.; (pesn. o krajih) = na pogled manjšati se (zaradi oddaljevanja od njih): decrescit refugo Trinacria visu Cl.; (o ognju) pojemati: globus (ignis) paulatim decrescens Mel.: (o dnevu) (s)krajšati se: die decrescente Plin., ut dies crevit decrevitque Plin. iun.; (o mesecu) pojemati, starati se: si modo luna decrescit, decrescente luna Col.; (o boleznih) odleči (odlegati): si febris non decrescit Cels., donec morbus decrescere incipiat Cels.; (o abstr.): valetudo decrescit Pl. peša, tantum animorum nobis in dies decrescit L. slabi, aestimare, in quantum cotidie ingenia decrescant Sen. rh. slabijo, admiratio decrescit O. pojema, ne a potentissimis ad levissima decrescat oratio Q.

decumātēs -ium, adj. (decuma) desetinski: decumates agri T. desetini zavezana zemljišča, desetinska zemlja, zaklinek germanske zemlje med Donavo in Renom, ki jo je oklepal trajanski nasip (od Kolonije do Ratisbone).

dēcumbō -ere -cubuī (—) (prim. accumbō in cubō)

1. leči, uleči se: Cels., Col., Suet.; poseb. za mizo na blazinjak: ad cenam vocat; venio, decumbo Pl., prior bibas, prior decumbas Ter., d. in triclinio Ck.; na posteljo (o bolniku): decumbat purgetque sese Ca., apud Apios … d. Ap., od tod decubuisse bolan ležati: familia decubuit Sen. ph., febri rapidā decubueram Gell.; k spolnemu občevanju: in aureo lecto d. Suet.; (o plužnem biku) leči (legati), uleči se: in sulco Col.

2. boriteljsko (o gladiatorjih) obležati, podleči (podlegati), zgruditi se, pasti (padati): se velle decumbere Ci., quod gladiatores nobiles faciunt, ut honeste decumbant Ci.

deček samostalnik
1. (otrok) ▸ fiúV maškare sem hodil kot majhen deček, ko je še za mojo pustno opravo skrbela mami. ▸ kontrastivno zanimivo Kisfiúként eljártam a karneválra, akkor még az anyukám gondoskodott a farsangi jelmezemről.
V ljubljanski porodnišnici je srečna mamica povila dva dečka. ▸ A ljubljanai szülészeten a boldog anyuka két fiút hozott a világra.

2. izraža pozitiven odnos (mlad moški) ▸ srác, ifjú, približek prevedka ▸ legényŽe enajstič v zadnjih štirih letih so najvišjo pozicijo zasedli irski lepi dečki Westlife. ▸ Az elmúlt négy évben már tizenegyedik alkalommal érték el a legmagasabb helyezést az ír Westlife együttes szépfiúi.
Toda ta klub je le eden od mnogih, ki želijo med svoje igralce uvrstiti tega izjemno nadarjenega dečka izpod Vezuva. ▸ De ez a klub csak az egyik a sok közül, amelyik a játékosai között szeretné tudni ezt a kivételesen tehetséges, a Vezúv lábánál nevelkedett srácot.
Sopomenke: fant