-
ῥέπω [Et. iz ϝρέπω, kor. werp, gl. ῥάπτω. – Obl. fut. ῥέψω, aor. ἔρρεψα, ep. impf. ῥέπον]. 1. nagibam se, spuščam se, padam (o tehtnični skledici), odločujem, dobivam premoč, zmagujem ταῦτα ῥέψειν ἔμελλε, αἴσιμον ἦμάρ τινος njegova usoda se je odločila. 2. nagibam se kam, obračam se, zadenem koga ἐπὶ τι, φιλεῖ γὰρ τοῦτο μὴ ταύτῃ ῥέπειν to se navadno ne odloči tako, σαφῶς τοῦτ' ἔστι τοὔργον εἰς ἐμὲ ῥέπον jasno je, da bodo mene (ob)dolžili umora.
-
ῥηγμῑ́ν, ῖνος, ἡ ep. poet. kipenje, lomljenje morskih valov ob obrežje, bibavica, plima.
-
Σηλυμβρία, ἡ, ion. -ίη mesto ob Propontidi; preb. Σηλυμβριᾱνός, ὁ.
-
Σιγύνναι, οἱ pastirsko pleme ob Istru.
-
Σίπυλος 1. ὁ gorovje v Mali Aziji med Frigijo in Lidijo. 2. ἡ mesto ob tem gorovju.
-
Σιτάλκας (-κης), ὁ, gen. ου, εω kralj Odrizov v Trakiji ob času Darija I.; τὸν Σιτάλκαν ᾄδων pevajoč pesem v slavo Sitalka.
-
σῖτος, ὁ, pl. σῖτα σῑτίον, τό 1. žito, pšenica, rž, περὶ σίτου ἐκβολήν ob času, ko gre žito v stebla, ko se žito stebli. 2. moka, kruh; pl. a) živež, jed, hrana; b) jedila, živila.
-
σῑτο-φάγος 2 (φαγεῖν) ep. ion. kdor je kruh ali se živi od kruha (ob kruhu).
-
σῑτ-ώνης, ου, ὁ (ὠνέομαι) nakupovalec žita (urad v Atenah, ki je nabavljal žito ob času vojske).
-
Σκίαθος, ἡ otok ob severni Evboji.
-
Σκιώνη, ἡ mesto ob Termajskem zalivu; preb. οἱ Σκιωναῖοι.
-
Σκύθης, ου, ὁ narod ob Črnem morju; adi. Σκύθης in Σκυθικός 3; Σκυθική, ἡ (sc. χώρα) skitska dežela; adv. Σκυθιστί v skitskem jeziku.
-
σποράς, άδος, ὁ, ἡ (σπείρω) raztresen, posamezen, νῆσοι otoki ob obali Male Azije.
-
στάσις, εως, ἡ (ἵστημι) [ion. gen. στάσιος, dat στάσι] 1. a) stanje, ustop, mirovanje; b) obstojanje, obstoj, stalna smer, držanje, στάσιν ἔχω (ob) stopim NT; c) stran, kraj, lega ὡρέων; d) stojišče, bivališče, stališče. 2. vstajanje; a) vstaja, upor, prevrat, strankarstvo; b) razpor, prepir NT, razprtija, zdražba, λόγων pričkanje; c) stranka, krdelo, četa.
-
Στύμφᾱλος, ion. Στύμφηλος, ἡ 1. mesto v Arkadiji ob reki istega imena; preb. ὁ Στυμφάλιος. 2. Στυμφηλὶς λίμνη Stimfalsko jezero.
-
συγ-κυρέω in med. [fut. συγκυρήσω, -κύρσω, aor. συνεκύρησα, -έκυρσα, pf. συγκεκύρηκα, med. συγκεκύρημαι] ep. ion. poet. 1. snidem se s kom, srečam koga, udarim (zadenem, trčim) skupaj s kom, na (ob) koga, zabredem v kaj τύχῃ, mejim na πρός τι. 2. pripetim (primerim, zgodim) se, s pt. = συμβαίνει, συγκυρεῖ μοι zadene me kaj τύχη, τὰ συγκυρήσαντα dogodki, prigodki.
-
συγ-χωρέω [fut. συγχωρήσω, -σομαι] 1. grem, hodim s kom, sklepam se συγχωροῦσαι πέτραι skale, ki udarjajo druga ob drugo = Συμπληγάδες; pren. dogovorim se, zedinim se, soglašam, pogodim se s kom πρός τινα. 2. a) umaknem se, odstopim od česa komu v prid, prepuščam komu kaj τινί τινος, zadovoljujem se, zadovoljen sem s čim δουλεύειν; b) pristopam, vdam se, dovoljujem, dopuščam, pripoznavam, popuščam τινί τι; οὐ συγχωρέω odbijam, zabranjujem. 3. impers. συγ-χωρεῖ sme se, dovoljeno je, mogoče je.
-
συμμαχέω (σύμ-μαχος) borim se s kom vred, stojim komu v boju ob strani, pomagam komu (τινί) v boju, sem sobojevnik, sem zaveznik, sploh: pomagam komu, podpiram koga.
-
συμ-παίω poet. zadenem, trčim, udarim s čim ob kaj τί τινι.
-
συμ-παραγίγνομαι d. m., ion. -παραγῑ́νομαι prihajam s kom vred, sem hkrati navzoč (prisoten), grem, hitim komu na pomoč, sem (stojim) komu ob strani NT.