Franja

vaillant [-jɑ̃] adjectif

n'avoir plus, pas un sous vaillant biti brez denarja, brez premoženja, prebite pare ne (več) imeti; masculin kapital

vája exercice moški spol , pratique ženski spol, (gledališče) répétition ženski spol

za vajo pour des raisons d'exercice (ali d'entraînement)
bralna vaja exercice de lecture
duhovne vaje (religija) exercices spirituels
glavna vaja (gledališče) répétition générale
govorna vaja exercice de conversation (ali oratoire)
obvezne vaje (pri telovadbi) exercices imposés, (pri umetn. drsanju) figures imposées
orožna vaja exercice militaire
pisalna vaja exercice d'écriture
protiletalska vaja exercice de défense passive
prstna vaja (glasba) exercice de doigté
slogovna vaja exercice de style
strelna vaja exercice de tir
telovadna vaja exercice (de) gymnastique, exercice physique
imeti vajo v avoir la pratique (ali l'expérience, l'habitude) de
imeti premalo vaje avoir trop peu de pratique (ali d'exercice, d'entraînement)
priti iz vaje perdre l'habitude
vaja naredi mojstra c'est en forgeant qu'on devient forgeron

vája ejercicio m ; práctica f

generalna vaja (v gledališču) ensayo m general
seminarske vaje prácticas f pl
šolska vaja ejercicio m
dihalne (gimnastične, proste, orodne) vaje ejercicios m pl respiratorios (gimnásticos, sin aparatos, con aparatos)
telesne vaje ejercicios corporales (ali físicos)
bralna vaja ejercicio de lectura
duhovne vaje (rel) ejercicios espirituales
govorna vaja ejercicio de conversación
orožna vaja ejercicio militar
strelne vaje ejercicios m pl (ali prácticas f pl) de tiro
imeti vajo v tener práctica en
priti iz vaje perder la práctica
vaja naredi mojstra la práctica hace maestro

vájet rein; (jezdnega konja) bridle

držati krepko koga na vájetih to keep a tight rein on someone
pritegniti vájeti to draw rein
izpustiti vájeti iz rok to drop the rein
popustiti (konju) vájeti to give (a horse) free rein (ali the rein)
imeti, držati (trdno) vájeti to hold the reins (tudi figurativno)
obrniti konja na levo z vájetmi to rein a horse to the left
ustaviti (konja) z vájetmi to rein in (a horse), to rein up

vájet (-i) f briglia, redine:
držati, zategniti vajeti tenere, tirare la briglia
pren. dati vajeti iz rok lasciare, abbandonare una carica
pren. imeti v rokah vajeti česa essere a capo di, dirigere qcs.
izpustiti vajeti iz rok dare la briglia sul collo
pren. držati koga na vajetih dominare su qcn.; pog. tenere a stecchetto qcn.

vájet rienda f ; riendas f pl ; brida f

vzeti vajeti v roke tomar las riendas (tudi fig)
popustiti vajeti aflojar las riendas (tudi fig)
držati vajeti na kratko sujetar la rienda
imeti vajeti v rokah (fig) llevar (ali tener) las riendas
voditi za vajeti llevar de rienda

valer* veljati, vreden biti, veljaven biti; stati, znašati; donašati; sposoben biti, biti (pripraven) za; pomemben biti; prevladati, močnejši biti

valer un dineral stati ogromno denarja
valer con uno imeti vpliv pri kom, doseči kaj pri kom
valer por dos veljati za dva
valer mucho veliko vreden biti
eso no vale nada to ni nič vredno, to je brez vrednosti
valer el precio biti vreden svoje cene
hacer valer uveljaviti
más vale (valiera) bolje je (bi bilo)
¡así vale más! tako je bolje! toliko bolje!
¡aquí no vale perder el tiempo! tu ne smemo izgubljati časa!
aquí no valen bromas s tem se ni šaliti
¡eso no vale! tako ne gre!
¡vale! zdravstvuj!
¡válgame Dios! bog ne daj! česa ne poveste!
valga lo que valiere naj se zgodi, kar hoče; za vsako ceno
eso me valió un gran disgusto zaradi tega sem imel veliko nevšečnosti
tanto vales cuanto tienes denar je sveta vladar
no es literatura ni cosa que lo valga to je vse drugo kot literatura
no le valdrán excusas ne bodo mu pomagali nobeni izgovori
valerse de a/c izkoristiti kaj, rabiti kaj
valerse de alg. zateči se h komu
¡de ello se vale! to je njegov izgovor!
valerse de astucia uporabiti zvijačo
valiéndose de amenazas z grožnjami
valerse de un derecho uporabiti pravico
valerse de todos los medios vse sile napeti
valerse de medios ilícitos uporabiti nedovoljena sredstva

vàmp (vámpa) m

1. zool. rumine

2. vet., gastr. pl. vampi trippe (sing. -a):
vampi po tržaško trippe alla veneziana

3. (trebuh prežvekovalcev) ventre, zirbo; pren. trippa

4. pog. (trebuh) trippa, pancia, buzzo:
imeti prazen vamp aver fame
skrbeti samo za svoj vamp pensare solo alla (propria) pancia

5. (trebušast, požrešen človek) trippone, ciccione

6. pren. (izbočeni del posode) pancia; (notranji del česa votlega) ventre

vantaggio m (pl. -gi)

1. prednost

2. korist, ugodnost:
a vantaggio v korist
a tuo vantaggio v tvojo korist, tebi v korist
ricavare, trarre vantaggio da qcs. imeti korist od česa
tornare a vantaggio biti v korist

3. šport prednost:
portarsi in vantaggio doseči prednost (pred nasprotnikom)

vapidus 3, adv. -ē (prim. vapor, vappa in svn. verwepfen pokvariti se, postati kanast) bersast, birsast, ciknjen, pokvarjen: vinum Col., pix Pers.; vapide se habere (preg. Avgustov izraz) Suet. „imeti mačka“; pesn. metaf. pokvarjen, izprijen: pectus Pers.

var|en (-na, -no) sicher (krizno krisensicher, prometno verkehrssicher, pupilarno mündelsicher, pred bombami bombensicher, pred eksplozijo explosionssicher, pred molji mottensicher, pred plazovi lawinensicher, pred ponarejanjem fälschungssicher, pred tanki panzersicher, pred tatovi diebessicher, pred tresenjem erschütterungssicher, pred treskavcem schlagwettersicher, pred udarci stoßsicher, pred vlomom einbruchssicher, pred zmrzovanjem frostsicher, za vožnjo fahrsicher, proti plazenju rutschungssicher); (nenevaren) gefahrlos; (spravljen na varno) geborgen; pred čim - boleznimi ipd.: gefeit (gegen)
biti na varnem in Sicherheit sein
imeti na varnem in Gewahrsam haben
spraviti na varno in Sicherheit bringen, (zakleniti) fortschließen

vareta ženski spol limanice

echar varetas (fig) namigovati, zbadati
irse (ali estar) de vareta (fig) imeti drisko

vaya ženski spol šala, dovtip; zasmeh(ovanje), roganje

dar vaya (a) koga dražiti, za nos vleči, za norca imeti

vèč more; plus

vèč kot... more than...
vèč (od njih) several
še vèč still more
vèč kot dovolj enough and to spare
vèč ljudi several people
ne vèč no more, no longer
vèč ali manj more or less
nič vèč no more
vèč dni several days, a day or two
vedno vèč in vèč more and more
nikoli vèč nevermore, never again
vèč kot enkrat more than once
vèč kot teden dni (kot en teden) for over a week
čim vèč, tem bolje the more the better
čim vèč dela, tem vèč potroši the more he works the more he spends
sem vèč kot zadovoljen I am more than satisfied
on ni vèč nesrečen he is no longer unhappy
ni ga vèč he is no more
bil si moj prijatelj, pa nisi vèč you used to be a fiend of mine but you aren't any longer
imam vèč denarja kot ti I have (ali pogovorno I've got) more money than you
vèč imaš, vèč hočeš imeti much will have more
vèč jih je kot nas there are more of them (than of us)
ne odlašaj vèč! delay no longer!, pogovorno don't put it off any longer!
nič vèč me ne zebe I don't feel cold any longer
vèč od njih poznam I know several of them
nimam vèč denarja I have no money left, I have no more money
spoznal, srečal sem se z vèč člani kluba I met several members of the club
ne misli vèč na to! don't think of it any more!, pogovorno forget it!
nisem mogel vèč molčati I could not remain silent any longer
ne bom vèč čakal I shall not wait any longer
ne maram vèč slišati nobene besede o tem I don't want to hear another word about it
od takrat ga nisem vèč videl I have not seen him since (then)

vèč plus, davantage; plusieurs

več in več, vedno več de plus en plus
več kot eno leto plus d'un an
več kot je potrebno plus qu'il ne faut, tant et plus
več ali manj plus ou moins
nič več plus rien
vas je več kot nas vous êtes plus nombreux que nous
ne dežuje več il ne pleut plus
niti besede več o tem plus un mot à ce sujet (ali là-dessus)
čim več kdo ima, tem več hoče imeti plus on a, plus on veut avoir

vèč adv.

1. più:
imeti več časa avere più tempo

2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
več kot più che, più di
imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza

3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri

4. več ali manj più o meno:
v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero

5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
ne čakajte več non aspettate più
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. ni več sama è incinta
niti besedice več! zitto e mosca!
to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
PREGOVORI:
več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno

večérja supper; dinner

poslovilna večérja farewell dinner
zadnja večérja religija the Last Supper
dati komu večérjo to give someone (his) supper
imeti hladno meso za večérjo to sup (ali dine) on cold meat

véčji (-a -e) adj.

1. komp. od velik maggiore, più grande, (višji) più alto;
izdatki so večji kot dohodki le uscite sono maggiori delle entrate
on ni večji od mene lui non è più grande, più alto di me
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio

2. (ki dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo) (il) maggiore, piuttosto grande, notevole:
povzročiti večjo škodo causare notevoli danni
spada med večje mislece dvajsetega stoletja è tra i maggiori pensatori del novecento
obl. večja številka oversize
večji del je narejen il più è fatto

védno adv. sempre; knjiž. ognora:
vrata so vedno odprta la porta è sempre aperta
priti vedno v pravem trenutku arrivare sempre a proposito
reke še vedno naraščajo i fiumi crescono ancor sempre, continuano a crescere
za vedno nas je zapustil naš dragi ... ci ha lasciati per sempre il nostro caro...
denarja imeti vedno manj aver sempre meno soldi

veine [vɛn] féminin žila dovodnica; figuré sreča; dobro razpoloženje

veine poétique pesniška žila, navdih, inspiracija
avoir de la veine; être en veine imeti srečo
une veine de pendu izredna sreča
être en veine de quelque chose biti razpoložen za kaj
être en veine imeti inspiracijo
veine de minerai de fer žila železne rude
tomber sur une veine de houille naleteti na premogovno žilo
avoir du sang dans les veines (figuré) biti pogumen, energičen
n'avoir pas de sang dans les veines biti strahopeten
se saigner aux quatre veines potrošiti za druge ves svoj denar, a sam živeti v pomanjkanju
sentir le sang se glacer dans ses veines okamneti od strahu, od groze
objet masculin porte-veine predmet, ki prinaša srečo
quelle veine! kakšna sreča!
pas de veine! ni(mam) sreče!