Franja

Zadetki iskanja

  • nespéčen insomne

    nespečna noč noche f de insomnio, noche f en vela, noche f en blanco
  • net, te [nɛt] adjectif čist, snažen, čeden, jasen, razločen

    bénéfice masculin, montant masculin, revenu masculin net čisti dobiček, znesek, dohodek
    poids masculin, prix masculin, salaire masculin net čista teža, cena, plača
    net d'impôt davka prost
    tout net naravnost, kratko malo, brez ovinkov
    avoir les idées nettes imeti jasne ideje
    avoir la conscience nette imeti čisto vest
    avoir l'esprit net biti razborit
    avoir les mains nettes imeti čiste roke, biti pošten
    en avoir le cœur net biti si popolnoma na jasnem (glede česa)
    s'arrêter net nenadoma se ustaviti
    faire place nette odstraniti vse, kar dela napoto; odpustiti tiste, ki se jih hočemo znebiti
    faire maison nette odpustiti vso služinčad
    faire table net (figuré) razčistiti kaj
    peser net 300 grammes imeti 30 dkg čiste teže
    refuser net gladko odkloniti
    il a été tué net bil je na mestu mrtev
  • neudeléžen non-participant (moški spol)

    biti neudeležen ne pas prendre part (ali participer) à quelque chose, ne pas être en cause dans quelque chose
  • neudeléžen

    biti neudeležen v čem no tener participación en a/c
  • neustrezen, neustrezajoč no correspondiente, inadecuado, inconveniente al caso

    v neustreznem trenutku en el momento inoportuno
    prečrtati, kar je neustreznno táchese lo que no interese
  • nevárnost danger moški spol , péril moški spol ; (tveganje) risque moški spol

    brez nevarnosti sans danger, sans péril
    biti v nevarnosti être en danger (ali en péril)
    biti izven nevarnosti être hors de danger, être à l'abri du danger
    v nevarnost se podati s'exposer à un danger
    na vaš riziko in nevarnost à vos risques et périls
    v smrtni nevarnosti en danger de mort
  • nevárnost peligro m ; peligrosidad f ; (kake bolezni) gravedad f

    brez nevarnosti sin peligro
    v primeru nevarnosti en caso de peligro
    v smrtni nevarnosti en peligro de muerte
    nevarnost požara peligro de incendio
    biti v nevarnosti, da ... correr (el) peligro de que (subj)...
    biti v nevarnosti estar en peligro
    kljubovati nevarnosti afrontar un peligro
    izpostavljati se nevarnosti exponerse a un peligro
    odvrniti, preprečiti nevarnost conjurar un peligro
    biti zunaj nevarnosti estar fuera de peligro
    v nevarnost spraviti poner en peligro
  • nevročljív (pismo) de destinatario desconocido

    če nevročljivo, poslati nazaj pošiljatelju (en) caso de no hallar al destinatario, devuélvase al remitente
  • nez [ne] n nos, figuré voh; familier obraz; kljun (ladje, letala); rtič

    nez droit, aquilin, retroussé, de betterave, busqué, camus (ali: camard) raven, orlovski, zavihan, gomoljast, zakrivljen, potlačen nos
    ce chien a du nez ta pes ima dober voh
    nez à nez iz oči v oči
    à vue de nez od daleč, na oko, približno
    mon nez coule iz nosa mi teče
    saignement masculin de nez krvavenje iz nosa
    ce n'est pas pour ton nez to ni zaradi tebe
    le nez en l'air z dvignjeno glavo, ne da bi pazili
    ça sent le gaz à plein nez to pošteno diši po plinu
    la moutarde me monte au nez (figuré) pobesnim
    l'avion piqua du nez vers la mer avion se je usmeril proti morju
    avoir un pied de nez oditi z dolgim nosom
    avoir le nez fin, avoir du nez, avoir le nez creux imeti dober nos, dobro predvideti, prav slutiti
    avoir quelqu'un dans le nez (figuré) imeti koga v želodcu, koga ne trpeti
    (populaire) avoir un verre dans le nez biti pijan
    tu as le nez dessus imaš pred nosom (stvar, ki jo iščeš)
    avoir toujours le nez sur quelque chose, ne pas lever le nez de dessus quelque chose vedno tičati v nečem, vedno biti zaposlen s čim
    (populaire) se bouffer le nez, se manger le nez biti si v laseh, (s)pričkati se
    se casser le nez à la porte de quelqu'un naleteti na zaprta vrata, prste si opeči, ne uspeti
    donner à quelqu'un sur le nez komu pošteno svoje mnenje povedati
    faire un pied de nez à quelqu'un osle komu pokazati
    faire un drôle de nez allonger le nez (figuré) napraviti dolg obraz
    fermer la porte au nez de quelqu'un komu pred nosom vrata zapreti, ne sprejeti (obiska)
    gagner les doigts dans le nez zmagati brez težave, z veliko prednostjo
    mener quelqu'un par le bout du nez koga na vrvici imeti, početi z njim, kar hočemo
    mettre, fourrer son nez dans vtikati svoj nos v, vmešavati se v
    jeter quelque chose à quelqu'un au nez komu kaj pod nos dati
    monter, prendre au nez v nos iti
    montrer le bout du nez pokazati se, dati videti svoje skrivne namene
    moucher son nez obrisati si nos
    parler du nez govoriti skozi nos, nosljati
    porter le nez au vent nos visoko nositi
    se piquer le nez (familier) opiti se, napiti se ga
    prendre son nez pour ses fesses (familier) pošteno se zmotiti
    passer sous le nez de quelqu'un uiti izpred nosa
    prenez-vous par le bout du nez (figuré) pometajte pred svojim pragom
    regarder quelqu'un sous le nez koga nesramno gledati, meriti ga z očmi
    saigner du nez krvaveti iz nosa
    rire au nez de quelqu'un smejati se komu v obraz
    tirer les vers du nez à quelqu'un s spretnim izpraševanjem izvabiti skrivnost iz koga
    ne pas voir plus loin que (le bout de) son nez (figuré) ne videti ped pred nosom, videti le bližnje posledice
  • nezavést évanouissement moški spol , perte ženski spol de (la) connaissance, défaillance ženski spol , syncope ženski spol

    pasti v nezavest s'évanouir, défaillir, tomber en syncope, perdre connaissance, avoir une syncope (ali défaillance, faiblesse, un évanouissement), familiarno tourner de l'œil, tomber dans les pommes
  • niais, e [njɛ, z] adjectif bedast, neumen; neizkušen; masculin bedak

    il n'est pas si niais qu'il en a l'air ni tako neumen, kot je videti
  • nìč rien; néant moški spol , rien moški spol , bagatelle ženski spol ; zéro moški spol

    nič drugega rien d'autre
    nič novega rien de nouveau (ali de neuf)
    nič več ne … plus rien
    prav nič, absolutno nič rien du tout, absolument rien
    meni nič, tebi nič sans plus de façons, sans se gêner, sans autre forme de procès, comme si de rien n'était, familiarno tout de go, de but en blanc
    vse ali nič tout ou rien
    za prazen nič pour un rien, pour une bagatelle
    nič ne de (odgovor na opravičevanje) cela ne fait rien, il n'y a pas de mal, pas de quoi
    nič za to! n'importe! qu'à cela ne tienne!
    za nič na svetu pour rien au monde
    iz nič ni nič on n'a rien de rien
    mnogo hrupa za nič beaucoup de bruit pour rien
    v nič devati déprécier, discréditer quelqu'un
    (tekma) 0:0 zéro à zéro, match nul
    (tekma) 3:0 trois (buts) à zéro
  • nìč nada; ninguna cosa

    nič več nada más
    prav nič, absolutno nič nada en absoluto, absolutamente nada
    nič manj kot nada menos que
    nič drugega ninguna otra cosa
    nič takega, nič podobnega nada de eso, nada parecido
    meni nič tebi nič sin previo aviso; sin más ni más; sin preámbulos; como quien no dice nada
    vse ali nič o todo, o nada
    nič novega nada (de) nuevo
    ne vem nič no sé nada
    za prazen nič por una insignificancia; por nada
    vzkipeti za prazen nič irritarse por nada
    toliko kot nič poco menos que nada; casi nada
    kot da se ni nič zgodilo como si no hubiera pasado nada
    s tem nimam nič opraviti no tengo nada que ver con eso
    mnogo hrupa za nič mucho ruido para nada, fam es más el ruido que las nueces
    tu se ne da nič napraviti nada puede remediarse; no puede hacerse nada
    za nič na svetu por nada del mundo
    iz tega ne bo nič de eso resultará nada
    iz nič ni nič de donde nada hay, nada se puede sacar
    nič prida que no sirve para nada
    v nič devati desacreditar, desprestigiar
    tekma se je končala z rezultatom 0 : 0 empataron a cero tantos; 0 : 0 empatados a cero; 0 : 2 dos (tantos) a cero
  • níčnosten nul, sans valeur

    ničnostna pritožba (pravno) recours moški spol (ali pourvoi moški spol) en cassation
  • nido

    A) m

    1. gnezdo:
    far nido gnezditi; ekst. pren. ugnezditi se, namestiti se, naseliti se

    2. pren. gnezdo, dom; ekst. domovina, domačija; slabš. gnezdo, leglo:
    un nido di briganti razbojniško gnezdo

    3. pren. gnezdo, postojanka:
    nido di mitragliatrici voj. strojniško gnezdo

    4.
    nido d'ape tekstil frotir
    a nido d'ape satast
    nido di uccello bot. gnezdovica (Neottia nidus avis)

    5. obrt satasti vbod

    6. kulin. gnezdo (vrsta testenin)
    PREGOVORI: a ogni uccello il suo nido par bello preg. dober domek, če ga tudi ni več kakor za en bobek

    B) agg. invar.
    asilo nido otroške jasli
  • nīdus -ī, m (iz *ni-zdos iz *ni (navz)dol (prvotni loc. od *en v) in kor. *sed- sedeti; prvotno torej „mesto za sedenje“; prim. skr. nīḍa- = stvnem. nest = nem. Nest = sl. gnezdo, hr. gnijézdo)

    1. gnezdo: Varr., Suet. idr., volucres videmus … effingere et construere nidos Ci., nidum tignis suspendit hirundo V., nidum ponit avis H., nec facit (sc. haec volucris) in ramis altoque cacumine nidos O., confingere, facere nidos Plin., nidum ex lino intexere Plin., nidos texere Q., suis in terris struere nidum S.; pesn. pren.: me … maiores pennas nido extendisse loqueris H. = da sem poletel previsoko, da sem se povzpel nad svoj stan.

    2. metaf.
    a) bivališče, dom, domovališče, stanovanje, poseb. udobno domovanje: n. celsae Acherontiae H., tu nidum servas H. ti ostajaš doma, ti si lepo doma, n. senectae Aus. pribežališče, zavetišče.
    b) knjižna omara: de primo dabit alterove nido rasum pumice purpuraque cultum denaris tibi quinque Martialem Mart.; zaničlj. kót: hos nido licet inseras vel imo, septem quos tibi misimus libellos Mart.
    c) gnezdu podobna pivska posoda, kozarec, čaša, kup(ic)a, lonček, vrč(ek): n. potilis Varr. ap. Non.

    3. meton. goliči, mladiči v gnezdu, gnezdači: hirundo pabula parva legens nidisque loquacibus escas V., ore ferunt (sc. volucres) dulcem nidis inmitibus escam V., nidi queruli Sen. tr.; metaf. sesajoči mladiči, leglo, zarod v svojih hlevih: in cubili suam quisque matrem nidus exspectat Col.
  • nimiedad ženski spol dolgoveznost; pretirana boječnost, plašnost; malenkost

    pasar el tiempo en nimiedades čas zapravljati
  • ningún

    de ningún modo nikakor ne
    en ningún lugar, en ningún sitio nikjer
  • ni-si, conj. (iz *nĕ- in si)

    1. kot stavčna nikalnica, ki zanika sam pogoj in izraža, da velja poved glavnega (nadrednega) stavka, če morda ne nastopi to, kar je izraženo v (kondicionalnem) odvisniku = če ne, ako ne, ko ne bi, da ne (z indik.): quid tu, malum, curas, utrum crudum an coctum ego edim, nisi tu mihi es tutor? Pl., nisi quid me fefellerit Ter., nisi me animus fallit, hic profectost anulus Ter., nisi me animus Ci., S., nisi fallor V., vitis, nisi fulta est, ad terram fertur Ci., at memoria minuitur. Credo, nisi eam exerceas Ci., Aegyptum penetravit, nisi exercitus sequi recusasset Suet. Kadar je v trdilnem kondicionalnem stavku zanikana samo ena beseda (en pojem), stoji sī … nōn ali sī minus (gl. to besedo pod parum), poseb. če je v kondicionalnem stavku zamolčan glag., ki ga moramo dostaviti iz nadrednega stavka: si non virtute, at humanitate eius delectamini Ci., quantum fit mali, si iratum non stultum, si non levem testem laeseris Ci., non intellego quam ob rem non, si minus illa subtili definitione, at hac volgari opinione ars (sc. oratoris) esse videatur Ci.; včasih, zlasti če ne sledi at, certe, tamen ipd., je od piščevega dojemanja odvisno, ali bo misel vpeljal z nisi (torej pogojno zanikal) ali s si non (torej zanikajoč izrazil pogoj): hic multum ducem summum Agesilaum impedivit saepeque eius consiliis obstitit, neque vero non fuit apertum, si ille (sc. Conon) non fuisset, Agesilaum Asiam Tauro tenus regi fuisse erepturum N., cum Epaminondas Spartam oppugnaret essetque sine muris oppidum, talem se imperatorem praebuit, ut eo tempore omnibus apparuerit, nisi ille fuisset, Spartam futuram non fuisse N., quae (sc. oratio) nisi subest res ab oratore percepta et cognita, inanem quandam habet elocutionem et paene puerilem Ci. (De orat. 1, 20), haec autem oratio, si res non subest ab oratore percepta et cognita, aut nulla sit necesse est aut omnium inrisione ludatur Ci. (De orat. 1, 50).

    2. conj., ki stoji za kako nikalnico = razen če, razen da, razen, samo da, kakor, kot: dicere nemo potest, nisi qui prudenter intellegit Ci., nihil aliud fecerunt nisi rem detulerunt Ci., negat Epicurus iucunde posse vivi, nisi cum virtute vivatur Ci., numquam nisi hieme Ci., ne quis enuntiaret, nisi quibus mandatum esset C., nullum esse imperium tutum nisi benevolentiā munitum N., respondit non aliter neque classem revocaturum neque exercitum reducturum nisi sibi et tota Cypro et Pelusio agroque qui circa Pelusiacum ostium Nili esset cederet[ur] L. drugače ne … , razen če … , le proti temu … , da; (pomni: nihil nisi, nihil (ali non) aliud nisi = nič drugega kot, izključno le, se razlikuje od nihil (non) aliud quam = nič drugega kot = popolnoma, povsem isto kot (želi povedati, da je eno povsem isto kot drugo, ki se mu pristavlja; prim.: erat enim historia nihil aliud nisi annalium confectio Ci. in agitur nihil aliud in hac causa Quirites, quam ut Ci.); nikalnica pogosto stoji za veznikom: hoc primum sentio, nisi in bonis amicitiam esse non posse Ci., id nisi necessario ne faciat Ci., naves nisi in occulto constitui non poterant C. ne drugače kot: non nisi, poklas. (Cels., Col., Sen. ph.) pisano tudi nonnisi, in nisi non lahko pogosto slovenimo na kratko z le: ea nos videre nisi in tuis tectis non possumus Ci. le pri tebi doma, iuravit se nisi victorem in castra non reversurum C., dracones non erant tacti nisi odore O.; tako je tudi nec nisi = in le: O., T.; zanikanje je včasih skrito v retoričnem vprašanju: quid sequitur nisi (= nihil sequitur) Ci., quid aliud expectamus nisi (= nihil aliud) Ci., quis Sullam nisi maerentem vidit? (= nemo vidit) Ci., quid petunt alii nisi (= nihil petunt) C. Na začetku stavka z novim glag. pomeni nisi = le toliko, samo to, no, ali, vendar (pa): de hac re mihi satis hau liquet: nisi hoc sic faciam, opinor Pl., de re nihil possum iudicare, nisi illud certe mihi persuadeo Ci. ep.; ponekod se kaže v tem primerjanju nenavadna jedrnatost, npr.: id misericordiāne hospitis an pactione aut casu ita evenerit, parum conperimus, nisi, quia illi in tanto malo turpis vita integra fama potior fuit, inprobus intestabilisque videtur (= nisi hoc constat, eum improbum intestabilemque videri) S., plura de Iugurtha scribere dehortatur me fortuna mea; nisi tamen intellego (nisi tamen hoc scribere placet me intellegere ) S. Posebne zveze:
    a) nisi si (krepkeje kot nisi) za nikalnimi, pa tudi za trdilnimi stavki = razen če: Kom., L. idr., hem, repudiatus repetor: quam ob rem? nisi si id est, quod suspicor: aliquid monstri alunt Ter., miseros illudi nolunt nisi si se forte iactant Ci., noli putare me longiores epistulas scribere, nisi si quis ad me plura scripsit Ci. ep., nisi siquid in Caesare populoque Romano sit auxilii, omnibus Gallis idem esse faciendum, quod Helvetii fecerint C., quid mea culpa tamen? nisi si lusisse vocari culpa potest O.
    b) nisi quod razen da, le da, le s to razliko da, izvzemši da, le s to izjemo da: Pl., Tusculanum et Pompeianum valde me delectant, nisi quod me, illum ipsum vindicem aeris alieni, aere non Corinthio sed hoc circumforaneo obruerunt Ci. ep., ab negotiis numquam voluptas remorata (sc. eum est), nisi quod de uxore potuit honestius consuli S., unde causa et origo peregrino sacro, parum (= non) comperi, nisi quod signum ipsum docet advectam religionem T., et fecisset, nisi quod felicius iucundiusque est Plin. iun.
    c) nisi forte, nisi vērō, tudi samo nisi z ind. če morda ne, bodi le da, bodisi da (prehodni členi, s katerimi se (pogosto iron.) odvrne pričakovan ali le možen ugovor, in to tako, da se kaže na njegovo brezumnost): Eruci criminatio tota ut arbitror dissoluta est; nisi forte expectatis ut illa diluam quae de peculatu ac de eiusmodi rebus commenticiis inaudita nobis ante hoc tempus ac nova obiecit Ci., an est quisquam, qui hoc ignoret? nisi vero existimatis dementem fuisse P. Africanum Ci., quid miramur L. Sullam aliqua animadvertere non potuisse? Nisi hoc mirum est, quod vis divina esse qui non possit, si Ci.
  • nìt hilo m ; hebra f ; (sukanec) hilo m retorcido

    nit življenja el hilo de la vida
    on ima vse niti v rokah (fig) tiene todos los resortes en la mano, fam es él que corta el bacalao
    nobene suhe niti ne imeti na svojem telesu (na sebi) estar calado hasta los huesos
    izgubiti nit (fig) perder el hilo
    njegovo življenje visi na niti su vida está pendiente de un hilo