Franja

lūxuriōsus 3, adv. -ē (lūxuria)

1. (o rastl.) bujen, bohoten: frumenta Ci., seges O., vitis Col. ki žene preveč v veje, pabula Plin.

2. metaf.
a) objesten, prešeren, razposajen: amor O., laetitia L., dictum luxuriosissimum Col., ne haec laetitia nimis luxuriose eveniat Ca. da se ... ne sprevrže v objestnost.
b) razkošen, razuzdan, razvraten, razpašen, razbrzdan, ne(o)brzdan, nasladen, pohoten, potraten, razsipen: homo Ci., nihil luxuriosius (sc. homine illo) Ci., luxuriosi ita vivunt, ut persequantur cuiusque modi voluptates Ci., luxuriosus, dissolutus, libidinosus N., otio luxurioso esse S. lenobno se vdajati razkošju, in civitate atque etiam domo diti ac luxuriosa L., l. cena Sen. rh., l. convivium Q., l. convivia Iust., luxuriose vivere Ci., N., luxuriosius epulari N., luxuriosius fercula struere Col., luxuriosissime bibere Aug.

lyonnais, e [liɔnɛ, z] adjectif lyonski

Lyonnais masculin Lyonec

ma

A) cong.

1. ampak, pa, vendar, toda:
sembra contento ma non lo è videti je zadovoljen, pa ni

2. a, vendar (na začetku stavka):
ma riprendiamo il nostro discorso a vrnimo se k naši temi
ma va là! pojdi no!
ma no! kaj res!
ma bravo! bravo, bravo!
ma chi crede di essere! kaj pa misli, da je!

3. (za okrepitev, zlasti v zvezi s pridevniki in prislovi)
ci vuole gente, ma gente in gamba potrebni so zares sposobni ljudje

B) m invar. ugovor; težava; neodločnost:
non c'è ma che tenga: vieni anche tu nobenih ugovorov, tudi ti greš zraven!

mà

A) adv. nareč.

1. ma, quanto:
ma ste neumni ma quant'è sciocco

2. (ja) ma, sì, già:
ma, kakor se vzame ma, dipende

B) konj. (pa, ampak) ma, però:
ma vi niste iz naših krajev ma lei non è delle nostre parti

macarinthē (macaerinthē) -ēs, f (gr. μάκαιρα) = ros marinus: rosmarinum prophetae maca(e)rinten, Latini salutarem Ap. h.

macchia¹ f

1. madež, lisa:
macchia d'inchiostro madež od črnila
la malattia si espande a macchia d'olio pren. bolezen se naglo širi
macchia originale relig. izvirni greh

2. madež, pega:
macchia solare astr. sončna pega
macchia ionica fiz. ionska pega
macchia cieca anat. slepa pega

3. krivda, greh; sramota, žalitev:
un individuo con molte macchie sulla coscienza človek, ki ima veliko grehov na duši
lavare nel sangue una macchia v krvi oprati sramoto
cavaliere senza macchia e senza paura neoporečen in neustrašen mož

mâché, e [mɑše] adjectif

papier masculin mâché mašé, papirno testo

machinal, e, aux [mašinal, no] adjectif mehaničen; podzavesten, nehóten

réaction féminin machinale avtomatična reakcija

maculé, e [-küle] adjectif, typographie umazan, lisast

máčji (-a -e) adj. di, da gatto, gattesco, felino:
iti z mačjimi koraki andare con passi felini, felpati
imeti mačje oči avere occhi di gatto, vederci come il gatto
to ni mačji kašelj, niso mačje solze non è cosa da poco
narediti komu mačjo godbo fare a uno un concerto di gatti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. mačja meta gattaia, nepeta (Nepeta cataria)
mačja glava (pri cestnem tlaku) ciottolo (per acciottolato)
bot. mačji rep fleo, fleolo, coda di topo (Phleum)
zool. mačji som gattuccio (Schiliorchinus canicola)
mačje oko (svetlobni odbojnik) catarifrangente
bot. mačje uho ofride (Ophrys)
min. mačje zlato biotite gialla

máčka (-e) f

1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
mačke se gonijo i gatti sono in fregola
mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese

2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
morska (zamorska)
mačka cercopiteco (Cercopithecus)
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco

máčkin (-a -o) adj. di, della, da gatta:
bot. mačkina dušica maro (Teucrium marum)
pren. to niso mačkine solze non è cosa da poco

madré, e [madre] adjectif, vieilli marmoriran, žilnat; figuré prebrisan, zvit, pretkan; masculin zvitorepec, lisjak, pretkanec, prebrisanec

être madré biti prebrisan, imeti jih za ušesi

maēstro

A) m

1. mojster:
nel suo campo è un vero maestro na svojem področju je pravi mojster

2. učitelj; osnovnošolski učitelj:
maestro di ballo plesni učitelj
maestro di sci smučarski učitelj

3. mojster (obrtnik):
maestro muratore zidarski mojster
maestro d'ascia ladijski tesar
maestri comacini umet. comaschi

4. glasba dirigent:
maestro del coro zborovodja
maestro di cappella kapelnik

5. pren. vodja:
il divino Maestro relig. Jezus
Gran maestro Veliki mojster (v prostozidarstvu)
maestro di cerimonie ceremoniar
maestro di palazzo majordom

B) agg.

1. glaven:
strada maestra glavna ulica

2. mojstrski:
colpo maestro, mossa maestra mojstrska poteza

3.
albero maestro navt. glavni jambor

mafflu, e [maflü] adjectif, familier debeloličen

magasin [magazɛ̃] masculin trgovina, prodajalna; skladišče; kašča; veleblagovnica; magazin (nabojni, fotografski vložek); militaire municijsko, oskrbovalno skladišče

en magasin v zalogi
nous n'avons pas cet article en magasin tega artikla nimamo v zalogi
magasin de blanc, de fleuriste, de modes (ali: de nouveautés) trgovina s perilom, cvetličarna, modna trgovina
magasin de blé žitna kašča, žitnica
magasin de comestibles trgovina z jestvinami, z delikatesami
magasin d'entrepôt skladišče blaga
magasin frigorifique hladilnica
magasin de gros trgovina na debelo
magasin d'occasions komisijska trgovina (prodaja)
magasin à poudre smodnišnica
magasin à libre service samopostrežna trgovina
magasin à prix unique(s) trgovina z enotno ceno
magasin de sport športna trgovina
magasin succursale podružnična trgovina, filiala
magasin de vente (en détail) prodajalna (na drobno)
commis masculin, demoiselle féminin; employé, e masculin, féminin de magasin prodajalec, -lka
droit masculin de magasin skladiščnina
garçon masculin, fille féminin de magasin tekač, kurir(ka)
grand magasin, magasin à rayons multiples veleblagovnica
courir les magasins letati po trgovinah, nakupovati

magistral, e, aux [-stral, stro] adjectif mojstrski; učiteljski, šolski; pedanten; gospodovalen, ukazovalen; familier silen, veličasten, kolosalen, prvovrsten

œuvre féminin magistrale mojstrsko, veličastno delo
ligne féminin magistrale glavna črta v planu
médicament masculin magistral zdravilo po zdravniškem receptu

māgnus 3 (prim. skr. mah- velik, mahas- velikost, gr. μέγας, got. mikils = stvnem. mihhil velik), komp. māior -ius (iz *mag-i̯or, *mag-i̯os, prim. gr. μείζων iz *μεγi̯ων), adv. magis [gl. magis], superl. māximus, stlat. māxumus 3 (iz *mag-simo-s) velik, in sicer

I.

1. prostorsko velik, visok, prostran, obsežen, obširen, razsežen: insula, aedificium, agri Ci., magna et pulchra domus Ci., mare S., maximum flumen Cu., navis magna (naspr. parva) H., oppidum maximum C., litterae (črke) maximae Ci., epistula maxima (naspr. minuscula) Ci., quercus Enn. ali mons Cat. visok, acervus Ci., V., magni membrorum artūs, magna ossa V., nequam et magnus homo Luc. fr. dolgin, qui scribis Priami proelia, magnus homo es Mart. (dvoumno!), magnus corpore, maximi corporis homo N. (zelo) visoke postave (rasti), (zelo) visokorasel, maior videri V. videti večja, bolj vznesena, magnum me faciam Pl. velikega se hočem narediti, zrasti hočem, capillus et barba magna Varr. dolga, prim.: maximā barbā et capillo Ci.; maximi aestus maritimi C., od tod o vodovju velik, narasel: aquae magnae bis eo anno fuerunt L. povodnji, poplave, mare S., Lucr. (= gr. μεγάλη ϑάλαττα) napeta, narasla voda (za razliko od zgoraj navedenega mare magnum S. = veliko morje), magnus fluens Nilus V., prim.: prout ille (sc. Nilus) magnus influxit aut parcior Sen. ph.; subst.: reficere in melius et in maius Plin. iun. popraviti (= polepšati) in povečati, incensae urbis in maius restitutio Iust. ponovna izgradnja in povečanje.

2. occ.
a) v komp. in superl. (za zaznamovanje starosti: večji, največji po starosti) starejši, najstarejši: frater maior Ter., ex duobus filiis maior C., Sulpicio maior (sc. filia), minor Licinio Stoloni (sc. nupta) erat L., ut nubere vellet maior iuniori Ap., maior Neronum H., sororum maxima O., maior herus (naspr. minor herus) Pl. stari gospod, hišni gospodar, Gelo maximus stirpis L., maior patri Cu. (o Kartagini) starejša, prejšnja domovina (= materinsko mesto), večinoma v zvezi z abl. natu ali aetate (ki se ne slovenita) ali z annis (annorum) Varr., Suet., natu maior frater Ci., maximus natu e filiis L., una e multis, maxima natu, Pyrgo V.; pesn.: maior, maximus aevo O., virgo minor quam annos sex, maior quam annos decem nata Gell., annos natus maior quadraginta Ci. star več kot 40 let, maior sexaginta annis decessit N., non maior quinquaginta annis L., obsides non minores octonūm denūm annorum, neu maiores quinūm quadragenūm L., annos nata est sedecim, non maior Ter. ne več; od tod je adj. magnus po enalagi prenesen na abl. natu: cum esset magno natu N. v visoki starosti = zelo star, prileten, magno natu principes L., filius maximo natu N. najstarejši.
b) v komp. starejši (po dobi, v kateri je živel): Cyrus maior Lact., quaerere, uter maior aetate fuerit, Homerus an Hesiodus Sen. ph. Subst. māiōrēs -um, m (sc. natu): Ci. idr. ali samo māiōrēs: H. starejši ljudje, stari, pa tudi odrasli (naspr. pueri): Varr., še pogosteje predniki, pradedi: Varr., N. idr., Philippus vir patre, avo, maioribus suis dignissimus Ci., redkeje = starešine, senat(orji): L.; kot jur. t.t. maior polnoleten, doleten, dorasel, doraščen (naspr. minor): Icti.; pri izrazih sorodnosti pomeni magnus četrto, maior peto in maximus šesto koleno (prim. amita, avunculus idr.): Icti.

3. velik po številu, mnoštvu, množini, teži, (mnogo)številen, mnog, obilen, znaten: classis, manus, copiae N., populus V., Plin. iun., maximae bellicosissimaeque gentes N. najštevilnejši in v vojni zelo izurjeni narodi, maior pars C. večina, maxima pars hominum H., magnā ali maximā parte Ci., S., L. večinoma, magnam ali maximam partem C., Ci. ponajveč, večinoma, povečini, zvečine, večidel, magno cum comitatu C., magnus (maximus) frumenti numerus C., quam maximus numerus C., magnas pecunias in provinciā collocatas habere Ci., maiore pecuniā opus erat L., maxima pecunia N., maximum pondus auri, magnum numerum frumenti, vim mellis maximam exportasse Ci., pretium maius Ci., Ph. višja cena, homo maximi pretii Ter. vreden veliko denarja = zelo uporaben; tudi velik po svoji vrednosti, vreden, drag(ocen), znamenit: magna munera et maiora promissas S., quaestus magnus et evidens (naspr. quaestus minimus et sordidus) Auct. b. Alx., cultus maior censu H., cultus maximi Fl., od tod pri splošni napovedi cene gen. n. magni (pluris, plurimi, zelo redko maioris, maximi) in abl. n. magno v zvezah kakor magni aestimare Ci., pogosteje magno aestimare Ci. idr. zelo ceniti, čislati = magni ducere, putare Ci. idr.; magni aestimare Fl. pa pomeni tudi = za tehtno imeti (šteti) = magni existimare N. = magni (maximi) facere Kom., Ci. idr., magni esse N. imeti veliko vrednost, tehtnost, biti zelo pomembno, toda: magni esse apud aliquem Ci. veliko veljati; podobno magni interest Ci. in magni refert Lucr. veliko, mnogo, magno emere, conducere, vendere Ci. drago, magno constare Plin. iun. veliko (mnogo) stati, veliko veljati, visoko ceno imeti, drag biti, magno (sc. constat) hospitium miserabile Iuv.; metaf.: magno illi stetit victoria L. ga je stala mnogo krvi, multo maioris alapae mecum veneunt Ph.

4. velik po svoji notranji sili, silen, močan, hud: imber C., Ci., incendium Ci., vis solis Lucr., ventus ali flatus (ventorum) Plin.; poseb. o zvokih: stridor, murmur V., maior sonus Cu., magno fletu C. na glas (glasno) jokajoč, magnā (naspr. parvā) voce Ci. glasno, fit maximus clamor omnium Ci.; pesn. n. sg. adv.: magnum clamare Pl. glasno klicati, tako tudi: magnum sonare Mel. ali magna sonare Acc. fr., exclamare maius Ci., maximum exclamare Pl.

5. časovno velik = dolg, znaten: menses V., anni Lucr., magnum sol circum volvitur annum V., triginta magnos volvendis mensibus orbīs (sc. annorum) explebit V., magno tempore Petr., Iust. v dolgem času, magno post tempore Iust. po dolgem času; occ.: magnus annus, quo eadem positio caeli siderumque rursum existet Ci. veliko leto, svetovno leto (tj. doba 12.954 let). —

II. metaf.

1. velik = znaten, pomemben, príličen, precejšen, znamenit, imeniten, tehten, važen: mercatura Ci. velika, razsežna (naspr. mercatura tenuis), magna et ampla negotia Ci., magni ali maximi ludi Ci. velike igre (v Rimu so jih obhajali vsako leto 7. septembra), magnae parvaeque res Enn. dejanja, dela, magnae res T. pomembne stvari, pomembne zadeve, magnas res gerere N. velike (pomembne) uspehe doseči (dosegati), maiores res appetere N. težiti, stremeti za višjim(i stvarmi), maximae res Ci. glavne, zelo pomembne, velevažne stvari (zadeve), causa Ci., magnae et graves causae Plin. iun., m. iudicium Ci., m. testimonium Ci. znamenito, mogočno, častno, m. casus C. posebno, srečno naključje, tako tudi: magnae fuit fortunae C., toda: saepe parvis momentis magni casus intercedunt C. znamenite spremembe sreče, res magnum habet casum Plancus in Ci. ep. nemajhna nevarnost, quod maius est (kot vrinjeni stavek) Ci. kar je še več, kar ima še večji pomen, tako tudi: quod maximum est Fl.; pogosto s stranskim pomenom: težavno, težeče, nevarno, pri čemer je še poseb. razvidna teža, težavnost: magnum onus, magnus labor Ci., magnum opus et arduum Ci., prim.: id magnum et arduum est Ci., quod eo maius est illi Ci. težje, bellum magnum et difficile Ci. ali bellum magnum et atrox S., vectigalia m. Ci., rei publicae magnum aliquod tempus Ci. ali maximum rei publicae tempus Ci. (zelo) nevaren (odločilen) čas ali položaj, lahko tudi pl. maxima rei publicae tempora (gr. μέγιστοι καιροί) Ci.; magnum est z inf. velika, težka naloga je, težko je, ni lahko: Ap., eicere nos magnum fuit, excludere facile est Ci. ep., magnum est efficere, ut quis intellegat, quid sit illum verum Ci.; s sup.: haud magna memoratu res est L.; subst.: magna dii curant, parva neglegunt Ci., maiora concupiscere N. po višjem, za višjim, maiora moliri in urbe Suet., illa maxima et amplissima Ci.; pesn. (o letu in letnih časih glede na letino) zelo rodoviten: annus Lucan., Stat., maior autumnus Mart.

2. velik glede na moč, veljavo, zasluge idr., visok, vzvišen, ugleden, veljaven, vpliven, imeniten, velmožen, mogočen, bogat: propter summam nobilitatem et singularem potentiam magnus erat Ci., homo summae potentiae et magnae cognationis C. z imenitnim sorodstvom, potentior et maior N. z več moči in ugleda, magni pueri magnis e centurionibus orti (iron.) H., magnus pater, eques, adiutor H., tellure marique magnus H., sacerdos V. častitljivi, praetor maximus (v najstarejših časih = dictator) L., magna manus Iovis H., magnus Iuppiter H., Iuppiter optimus maximus Ci. najmogočnejši, najvišji, Mater magna (= Cybele) Ci., magni di V. (o samotraških bogovih zaščitnikih), Pompeius Magnus Ci. idr. ali Alexander Magnus N. idr. Veliki (kot častni priimek), magnus in hoc bello Themistocles fuit neque minor in pace N. Temistoklov ugled je bil velik, magni reges N. odlični, veliki, nemo vir magnus (velik mož) sine adflatu divino fuit Ci., nec pietate nec bello maior V., magnus et clarus, clarus et magnus Ci. idr., civitas magna atque opulenta S., oppidum magnum atque valens S., maximam hanc rem (državo) fecerunt L.; subst. m.: nulla aut magno aut parvo fuga leti H., cum magnis vixisse H., maiorum fames H., adversus minores humanitas, adversus maiores reverentia Sen. ph., maximi imique Sen. ph. najvišji in najnižji; occ. prevelik: Alexander orbi (sc. terrarum) magnus est, Alexandro orbis angustus (pretesen) est Sen. rh.; v slabem pomenu velik v premetenosti, premeten, prekanjen, zvit: nebulo Ter., fur Ci.

3. velik v svojem mišljenju, glede na duh, srce, velikodušen, veledušen, širokosrčen, velikosrčen, blagosrčen: fuit et animo magno et corpore N., animo magno fortique sis Ci. (prim.: magno pectore praesentit curas V., mens maior humanā Sil.), animo magnus, maior imperio Plin., quo quis maior, magis est placabilis irae O.; v slabem pomenu bahav, prevzeten, veličàv (velíčav), ošaben: ita magni atque humiles sumus Ter.; (glede na govorjenje) poveličujoč, ponašajoč se, vznesen, bahav: lingua (= gr. μεγάλη γλῶσσα) H., magna verba (= gr. μεγάλοι λόγοι) V., Sen. ph., maxima verba Pr., dixerat ille aliquid magnum V. nekaj drznega, magna loqui (= gr. μέγα εἰπεῖν, μέγα μυϑεῖσϑαι, μεγάλα λέγειν) O., Tib. širokoustiti (se), hvali(sa)ti se.

4. velik po svoji notranji sili, silen, hud (poseb. o afektih, strasteh, čustvih): amor, furor, ira V., dolor C., voluptas Ter., gaudium S., cura, spes, offensio N., periculum C., maximum periculum Ci., labor H., morbus Cels., morbus maior Cels. (o božjasti), adulteria, inimicitiae T. presenetljiva, pozornost vzbujajoča, maior alacritas studiumque pugnandi maius C., ingenium Ci., indoles H., Stat., maius malum est hoc Sen. ph.; occ. (o besedah, izražanju) krepek, pretiran: verba magna, quae rei augendae causā conquirantur L., magnis sermonibus res secundas celebrare L., magnae minae Ci., magna illa consulum imperia S. stroga; poseb. in maius celebrare S. ali extollere T. preveč, fama in maius vero ferri solet L. se povečuje, gre čez mero (meje) resnice, in maius credi T. se šteje za huje (slabše), tako tudi in maius componere S., L., H. ali audere Iust. pretira(va)ti, in maius nuntiari T. pretira(va)ti, pretirano sporočati; toda: vim temperatam di provehunt in maius H. pospešujejo, naklanjajo uspeh.

magyar, e [mažjar] adjectif madžarski; masculin madžarski jezik

Magyar, e masculin, féminin Madžar, -rka

máh (-a, ú) m

1. bot. muschio; pl. mahovi muschi (Musci); borraccina;
z mahom obraslo drevo albero coperto di muschio
spomin na dogodek je že prerasel mah l'avvenimento è andato da tempo nell'oblio

2. nareč. palude, acquitrino

3. (puh) peluria

4. geogr. acquitrino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. planinski mah (islandski lišaj) muschio, lichene d'Islanda
šotni mah sfagno, muschio della torba