Franja

colonne [kɔlɔn] féminin steber; navpična vrsta, stolpec (besed, številk), kolona; militaire kolona (na pohodu)

sur deux colonnes na dveh stolpcih
en quatrième colonne v četrtem stolpcu
colonne des annonces stolpec oglasov
colonne barométrique, de mercure steber živega srebra
colonne d'affichage, d'affiches, Morris steber, valjasta hišica za lepake, plakate
colonne de marche, de route vojaška kolona na maršu
colonne réclame stolpec (v časopisu) za reklame
colonne de secours reševalna ekipa
colonne vertébrale hrbtenica
cinquième colonne peta kolona
défiler en colonne par huit defilirati v koloni po osem
marcher en tête de colonne korakati na čelu kolone
monter une colonne (populaire) dati dolgovezno poročilo

Colophōn -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, f (Κολοφών) Kolofon, eno od dvanajstih jonskih mest severozahodno od Efeza, roj. kraj Mimnerma, znano po konjenici in po smoli kolofoniji: Ci. idr. Pozna soobl. Colophōna -ae, f Kolofona: Ven. — Od tod adj. Colophōniacus 3 kolofonski, iz Kolofona: Homerus Ps.-V. (Ciris), resina Cels. Colophōnius 3 (Κολοφώνιος) = Colophōniacus 3: Varr., O., Col., Xenophanes Ci., oppidum L., resina Cels., Plin. kolofonija; subst. Colophōniī -ōrum, m Kolofonci, preb. Kolofona: Ci., L., Mel., Plin.

colostra (Col., Plin.) ali colustra (Lab.) -ae, f, tudi colostrum -ī, n (Mart., Serv., Isid.) in colostra -ōrum, n (Mart.); ljubk.: Pl. prvo, gosto mleko v ženskih prsih oz. živalskem vimenu takoj po porodu (kotitvi), mlezivo.

colour¹ ameriško color [kʌ́lə] samostalnik
barva, odtenek; barva kože, pigment; kolorit; rdečica; videz
figurativno pretveza, maska
množina zastava; ton, prizvok

to be in colours imeti na sebi pisano obleko
colour bar rasna segregacija; diskriminacija
to change colour prebledeti, zardeti
to come off with flying colours zmagati na vsej črti
to come out of one's true colour pokazati svoj pravi značaj
to desert the colours dezertirati
to feel (ali be) off colour slabo se počutiti
to fly false colours varati pod krinko poštenosti
fast colour obstojna barva
fugitive colour nestalna barva
to give colour to s.th. poživiti, opravičiti kaj; dati videz resničnosti
to join the colours iti služit vojake
high colour rdeča polt
to hoist the colours izobesiti zastavo
to lay on the colours too thickly pretiravati
to lend colour to s.th. poživiti kaj
colour line črta, ki strogo deli belce od črncev
to lose colour prebledeti
to nail one's colours to the mast neomajno vztrajati pri svoji odločitvi
to paint in bright colours biti optimist
to put a false colour on napačno razložiti
to see the colour of s.o.'s money dobiti od koga denar
to see things in their true colour videti stvari v pravi luči
to stick to one's colours držati se svojih načel, ravnati po svojih načelih
to strike (ali lower) one's colours vdati, ukloniti se
to take one's colour from s.o. posnemati koga
to serve with the colours služiti v vojski
under colour of s.th. pod krinko česa
to wear s.o.'s colours biti privrženec koga
to sail under false colours pretvarjati se, biti licemerec
man (woman) of colour človek, ki ni belec

Columbīnus 3 (Columbus) Kolumbov = po nekem Kolumbu imenovan: venenum Suet.

columna -ae, f (prim. celsus)

I.

1. steber, stolp (kot podpornik ali okras poslopja): V., H., Vitr. idr., lapidea Varr., ahenea, marmorea Ci., lignea L., templa innixa columnis O.; šalj.: ecce autem aedificat; columnam mento suffigit suo Pl. o človeku, ki si med premišljevanjem z roko podpira brado; preg.: incurristi amens in columnam Ci. butnil si … z glavo ob zid.

2. occ. prosto stoječ steber,
a) častni steber, obelisk: α) c. Maenii Plin., nav. c. Maenia ali samo columna Ci., Plin., Porph. Menijev steber, postavljen l. 338 na rimskem forumu na čast Gaju Meniju, ki je z L. Furijem Kamilom premagal Latine; ob tem stebru so izrekali svoje sodbe tresviri capitales zločincem in dolžnikom, ki so zamujali s plačilom: ad columnam Maeniam reus Ci., od tod: ne ad columnam adhaeresceret Ci. da ne bi obvisel ob (Menijevem) stebru = da bi odšel brez sramote, ad columnam pervenire Ci. β) columna rostrāta z ladijskimi rilci okrašeni steber, postavljen na čast Gaju Duiliju, ki je l. 260 premagal Kartažane v pomorski bitki pri Milah: Q. γ) columna Iulii Caesaris: Ci., Suet.
b) knjižni steber, na katerem so založniki naznanjali prodajana ali pravkar izšla dela: mediocribus esse poëtis … non concessere columnae H.
c) geogr. ime α) Herculis columnae Herkulova stebra (= predgorji Calpe v Evropi in Abyla v Afriki) ob Gadskem prelivu (gibraltarski morski ožini): Cu., Mel., Plin.; imenujeta se tudi Gaditanae columnae Gadska stebra: Ap.; pesn. po analogiji Protei columnae Protejeva stebra = otok Faros in egiptovska obala, obenem = vzhodne meje sveta: V. β) superesse adhuc Herculis columnas fama vulgavit T. (Germ. 34) = Sund med Dansko in Švedsko (ali pa Irminov stolp ali morske čeri po drugih). γ) c. Rhegia Regijski steber = skrajni jugozahodni italski rt pri Regiju: Mel., Plin.

3. pren. steber = podpora, zaslomba: ne … proruas stantem columnam H. trdno stoječega stebra moči (= Avgusta), te, columnam virtutum Sid., esto columna tu piis semper et ancora nobis Paul. Nol. —

II. pren. o stebrastih stvareh,

1. steber: c. ignis Sen. ph., Hier., Vulg. ognjeni steber, c. nubis Ambr., Vulg. oblačni steber, c. ignis et nubis Vulg., c. fumi Vulg. dimni steber.

2. vodni stolp, vodna troba, morski smrk: Plin., in mare de caelo tamquam demissa columna Lucr.

3. moško spolovilo: Mart. (VI, 49, 3 in XI, 51, 1).

4. c. narium nosnica = nosna kost: Isid.

columnārius 3 (columna) stebrski, stebrn: atria (dvorane) Amm. — Od tod subst.

1. columnāriī -ōrum, m malopridneži ali ničvredna sodrga, ki se je potikala po forumu okrog Menijevega stebra (gl. columna): Caelius ap. Ci. ep.

2. columnārium -iī, n (sc. vectigal) davek na stebre, stebrnina: Ci.

colurnus 3 (po predevu nam. *corulnus iz coru-lus = corylus) leskov: veru V., hastilia P. F.

coma -ae, f (gr. κόμη)

1.
a) lasje kot naravni okras človeške glave, tudi v pl., pogosto = kodri: c. intonsa Varr. ap. Non., scindens dolore intonsam comam Acc. ap. Ci., calamistrata Ci., madens Ci. po katerih se cedijo mazila, dederatque comam diffundere ventis V., scissa comam (grški acc.) V., regia c. Cat. Berenikini lasje, cinge comam lauro O. ali lauro cinge volens … comam H.; pl. (o laseh več oseb, pa tudi ene same): promissae et rutilatae comae L., hirsutae O., Cu., hirtae Cu., rutilae T., comas obnubit amictu V., pone recompositas in statione comas O., comis uti emptis Mart. kupljene lase (lasuljo) nositi.
b) redk. živalska dlaka, volna: Sen. tr., Col., agnus inter pecudes aureā clarus comā Poeta ap. Ci., comae cervicum Gell. levja griva, pumex canas tondeat ante comas Tib.; pesn. = crista čeladna griva: galeaeque tremunt horrore comarum Stat.

2. pren.
a) listje, rastl. perje, klasje, trava, zeli(šča), stebla, vlakna idr.: tum stringe comas V., illa (ornus) tremefacta comam concusso vertice nutat V., nemorum coma H., quam cito formosas (deperdit) pōpulus alba comas! Cat., arboreas mulceat aura comas O., papavereae comae O. makovo cvetje, comae Cereris O. = žitno klasje, žito, comae fluvii O. rečne zeli, veris O. pomladno listje, arborum aliis decĭdunt folia, aliae sempiternā comā virent Plin., c. balsami, caepae, milii Plin.
b) ognjeni žarki, sončni žarki: Sen. tr., viden ut faces splendidas quatiunt comas? Cat.

Combē -ēs, f (Κόμβη) Komba, Etolka, ki se je bežeč pred sinovi spremenila v ptico: O. (κόμβα po Hesihiju = vrana).

combien [kɔ̃bjɛ̃] adverbe koliko, v kolikšni meri; kako

combien y a-t-il? kako dalečje?
combien cela? ça fait combien? koliko stane to?
le combien êtes-vous? kateri (po vrsti) ste vi?
combien êtes-vous? koliko vas je?
combien sont venus? koliko jih je prišlo?
combien de fois kolikokrat
le combien sommes-nous? katerega (datuma) smo (danes)?
combien de temps? kako dolgo?
tous les combien passe l'autobus? (populaire) vsakih koliko minut vozi avtobus?
combien je suis heureux de vous revoir! kako sem srečen (vesel), da vas zopet vidim!

combientième [-tjɛm] adjectif, familier kateri (po številu, po vrsti)

Nous sommes le combientième? - Le 5 mai. Katerega smo danes? - 5. maja.
il est le combientième aux mathématiques? kateri (po vrsti) je v matematiki?

combinazione¹ f

1. kombinacija, mešanica

2. kem. spojina

3. mat. kombinacija

4. naključje, slučaj:
per combinazione slučajno, po naključju

cōmē¹ -ēs, f (gr. κώμη) trg, vas, selo; le kot krajevno ime

1. Hierā Cōmē, acc. Hierān Cōmēn, f (Ἱερὰ Κώμη) Sveti trg, Sveto mesto v Kariji ob Meandru jugovzhodno od Magnezije, imenovano po tamkajšnjem Apolonovem svetišču: L.

2. Xylinē Cōmē Lesni trg v Pizidiji: L.

come down neprehodni glagol
spustiti se, dol priti; biti podedovan; plačati; zboleti

navtika come down before the wind po vetru pluti
come down handsomely velikodušno prispevati
come down a peg biti ponižan
come down upon s.o. očitati komu kaj
ameriško, pogovorno come down with zboleti zaradi; izplačati
come down in the world biti ponižan, zaničevan

comer jesti, obedovati, kósiti, použiti; žreti (žival); popasti (popasem); od-, po-jesti; (besede) izpustiti, pogoltniti; zapraviti (premoženje)

me lo comería vivo od jeze bi ga raztrgal
con su pan se lo coma to je njegova stvar, on odgovarja za to
está diciendo comedme (to) je zelo okusno (mikavno)
sin comerlo ni beberlo ne da bi imel pri tem najmanjšo krivdo
¿con qué se come eso? kaj pa naj to pomeni?
lo que no has de comer, déjalo cocer ne pihaj v nekaj, kar te ne peče!
comer en el plato s krožnika jesti
comer a dos carillos opravljati istočasno dve (donosni) službi
comer como un buitre ko volk jesti
comer de mogollón jesti na stroške koga drugega, biti prisklednik
comer de vigilia postiti se, uživati postne jedi
antes de comer pred obedom
después de comer po obedu, popoldne
gana(s) de comer ješčnost
me come todo el cuerpo po celem telesu me jé (srbi)
dar de comer jesti dati, krmiti
ganar de comer služiti si svoj kruh
comerse pojesti, použiti
comerse los codos de hambre stradati
comerse de envidia pokati od zavisti
comerse las palabras besede požirati
comerse a los santos biti pobožnjakar
comerse u/c con los ojos (con la vista) z očmi kaj požirati
comerse por a/c koprneti po čem
comerse crudo a uno ugnati koga

come through neprehodni glagol
uspešno končati; preboleti

the call came through po telefonu so javili

comezón ženski spol srbenje; mik, poželenje; skrivna želja

comezón del saber žeja po znanju
comezón interna notranji nemir
sentir la comezón de imeti (nepremagljivo) poželenje po

comida ženski spol jed, hrana; obed, kosilo; gostija

comida de boda ženitovanjska gostija
comida de carne mesna hrana
comida casera domača hrana
comida de pescado ribja (postna) hrana
comida de vigilia postna hrana
cambiar la comida (iz)bljuvati, izbruhati
hacer la comida jed pripraviti
reposar la comida počivati po jedi
tener comida y alojamiento imeti brezplačno hrano in stanovanje
hacer tres comidas diarias trikrat na dan jesti

comisión ženski spol nalog, naročilo; provizija; komisija; delegacija; komite, odbor; zagrešitev, storitev (greha)

comisión calificadora izpraševalna komisija
agente de comisión komisijski posrednik
comercio (negocio) de comisión komisijska trgovina
cargar una comisión zaračunati provizijo
vengo en comisión de prihajam po naročilu, sem pooblaščen
comisiones y representaciones komisijska trgovina