Franja

chlamys -ydis, acc. pl. -ydas in -ydēs, f (gr. χλαμύς) ohlapno volneno, včasih škrlatno in z zlatom pretkano vrhnje oblačilo gr. mož, poseb. odličnih vojakov, vojaški plašč, hlamida, tudi slovesno oblačilo Merkurja, Palade (Pallas), žena in otrok, kitaredov, zbora v tragediji, kraljev v gledališču, tudi potni plašč: Pl., Varr., Corn. idr., Scipionis... cum chlamyde... in Capitolio statuam videtis Ci. Punicea chl. O. škrlaten, Phrygia V. ali auro intertexta chl. O. z zlatom pretkan, pictus acu chlamydem V. v zlato vezenem vojaškem plašču, Sidonia chl. V. (o Didoninem lovskem plašču); v vojaškem plašču je prisostvovala tudi Agripina neki pomorski vojaški vaji; ipse (Claudius) insigni paludamento neque procul Agrippina chlamyde aurata praesedere T.; bogati Lukul je priskrbel za neki gledališki prizor 5000 škrlatnih vojaških laščev: H. (Epist. I, 6, 40, 44).

chlōre͡us -eī, acc. -ea, m (gr. χλωρεύς iz χλωρός zelenkast) hlorej, zelenkast ptič, menda zelena žolna ali strnad ali volga: Plin. — Kot nom. propr. Chlōre͡us Hlorej, govoreče ime mladega človeka = „Negodè“, „Zelenko“: V.

chocolate¹ [čɔ́kəlit] samostalnik
čokolada
množina praliné, čokoladni bonboni; temno rjava barva

a bar (ali cake, tablet) of chocolate tablica čokolade

choice¹ [čɔis] samostalnik
izbira, izbor; alternativa (of)
najboljše, cvet, elita

Hobson's choice, choice of evils nobena izbira
choice of everything najboljše, kar se dobi
ameriško, sleng I am choice of it mnogo mi je do tega
for choice, by choice prvenstveno, najraje
a wide (poor) choice velika (majhna) izbira
to take (ali make) one's choice izb(i)rati si
I have no choice but to moram, prisiljen sem
at your choice kakor želite
the choice is (ali lies) with you ti se moraš odločiti
a good choice bogata izbira

chōrepiscopus -ī, m (gr. χωρεπίσκοπος) deželni ali vaški škof: Cod. I.

chorus -ī, m (gr. χόρος)

1. korski ples, kólo, raj; skoraj le pesn. in redko v sg.: Sen. tr., Mart., Stat., chorus et cantus et levis aptus amor Tib., per iuga Cynthi exercet Diana choros V. uri v korskih plesih, nympharumque leves cum Satyris chori H., choros ducere H. voditi, choros agere Pr. ali agitare V. korske plese izvajati, rajati.

2. met. pojoči in plešoči, družba pevcev in plesalcev, kor: commissationis chorus Ci., quem si puellarum insereres choro H., ch. canentium Col.; occ. kor v tragediji, ki spremlja glavno dejanje s svojim razmišljanjem: Gell., actoris partes chorus defendat H.

3. pren.
a) skladno se premikajoče zvezde, zvezdno kólo: ch. stellarum Ci., Pleiadum H.
b) sploh množica, četa, tolpa, zbor, kor: ch. Phoebi V. = Muze, Dryadum, Nereidum V., agmina diductis solvere choris V., ch. iuventutis Ci. (o dečkih, ki jahajo v krogu), philosophorum Ci., piscium Sen. tr., celo: ch. virtutum Ci.
c) chori (arhit.) skladi, plasti (kremenastih ali žganih pravokotnih kamnov): Vitr.

chose [šoz] féminin

1. stvar, predmet, reč; zadeva; dejstvo; stvarni, dejanski položaj; dogodek, okolnost; okoliščina; lastnina, posest; familier oné, onegá

2.

un peu chose, tout chose večali manj zmeden, zbegan, v zadregi, perpleksen, imajoč komičen občutek
autre chose nekaj drugega
avant toute chose predvsem, zlasti
de deux choses l'une ena od dveh stvari ali dveh možnosti
bien des choses mnogo pozdravov (na koncu pisma)
chaque chose en son temps vse ob svojem času
par la force des choses neizogibno, nujno, po sili razmer
maintes choses marsikaj
la même chose ista stvar, isto
pas grand-chose, peu de chose ne mnogo, malo; nič posebnega
quelque chose nekaj
quelque chose comme približno, okoli
quelque chose que kar koli
choses communes skupno imetje
chose infaisable nemogoča stvar
chose jugée dokončno sojena stvar, sodnikova odločitev
chose sans maître stvar brez gospodarja, brez lastnika
choses mobilières, immobilières premičnine, nepremičnine
les choses les plus nécessaires najpotrebnejše
de prix dragocenost
chose publique javna, splošna blaginja; država, državne stvari
état masculin des choses dejansko, stvarno stanje
leçon féminin de choses nazorni pouk
M. Chose gospod Ta in ta
un pas grand chose (familier) ne preveč inteligenten človek
acquérir l'autorité de la chose jugée dobiti pravnomočje
aller au fond des choses iti stvarem do dna
appeler les choses par leur nom imenovati stvari z njihovimi imeni, reči bobu bob
avoir quelque chose avec quelqu'un jeziti se na koga
se croire quelque chose imeti se za pomembnega
dire le mot et la chose odkrito povedati
dites-lui bien des choses de ma part lepo ga pozdravite v mojem imenu
être de quelque chose à quelqu'un biti, pomeniti komu kaj
être pour quelque chose dans biti udeležen, svoje prste pri čem imeti
être dans l'ordre des choses biti čisto v smislu naravnih zakonov
être tout chose ne se dobro počutiti, imeti komičen občutek, biti nem (od zmedenosti, osuplosti itd.)
c'est chose faite stvar je opravljena
voilà où en sont les choses tako stoje stvari
les choses n'iront pas loin to ne bo dolgo trajalo
ne pas faire les choses à moitié ne biti polovičarski
faire bien les choses ne skopariti pri povabljenih gostih
faire sa chose de quelqu'un popolnoma si koga podrediti
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
prendre quelque chose (familier) dobiti jih (batine)
regarder les choses en face stvarem v obraz gledati
il y a quelque chose comme une semaine tega je kak teden dni

chou¹ [šu], pluriel choux, masculin zelje, kapus; ohrovt; figuré srček, ljubček

mon chou, mon petit chou srček moj
ce pauvre chou ta revček
bout masculin de chou otročiček
chou pour chou milo za drago, kakor ti meni tako jaz tebi
chou blanc, cabus, pomme belo, glavnato zelje
chou de Bruxelles brstnati ohrovt
chou à la crème tortica s smetano
choux farcis polnjeno zelje, sarma
chou frisé ohrovt
chou de Milan kodrasti ohrovt
chou rouge rdeče zelje
chou vert zimski vrtni ohrovt
chou de ruban velik vozel z več petljami iz traku ali blaga
choux fourragers krmilno zelje
soupe féminin aux choux zeljnata juha
tête féminin de chou zelnata glava; figuré tepec
feuille féminin de chou (figuré) spis, časopis slabe vrednosti
aller planter des, ses choux umakniti se na deželo
s'entendre à quelque chose comme à ramer des choux pojma ne imeti o čem
être bête comme chou biti neumen ko noč
être dans les choux biti v zadregi, v stiski, pasti pri izpitu, biti zadnji pri razvrstitvi
entrer dans le chou (figuré) zobe pokazati, trčiti skupaj s kom
ce n'est pas le tout que des choux, il faut du lard avec (figuré) glavno še manjka
faire chou blanc (figuré) zaman kaj storiti, imeti smolo
faire ses choux gras de izvleči korist, dobiček iz
faire bien valoir ses choux znat uveljaviti svoje vrline
ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
rentrer dans le chou à quelqu'un (populaire) ostro koga napasti, grdó z njim ravnati

Chrēstus -ī, m (Χρεστός) Hrest,

1. ime sužnja ali osvobojenca: Ci. ep.

2. ime osvobojenega Juda: Suet.

3. napačna oblika namesto Chrīstus: Tert., Lact.

chrōma -atis, n (gr.χρῶμα)

1. barva polti: chroma facere Porph. barvo dobivati (s sončenjem).

2. v glasbi: kromatična glasovna lestvica: Vitr. Od tod subst. chrōmaticē -ēs, f (gr.χρωματική) znanost kromatične glasovne lestvice: Vitr.; adj. chrōmaticus 3 (χρωματικός) zakonom glasovne lestvice prilagojen, kromatičen: chromaticum genus symphoniae ali musicae (= χρωματικὴ μουσική) Vitr., M.

chronicus 3 (gr.χρονικός) časoven: libri chronici Gell., ali subst. chronica -ōrum, n (τὰ χρονικά) Plin., Gell. zgodovinske knjige, napisane po časovnem zaporedju, letopisi, kronika; morbi chronici (medic.) Cael., Isid. dolgotrajne, kronične bolezni.

Chrȳsippus -ī, m (Χρύσιππος) Hrizip,

1. Pelopov in Danaidin sin: Hyg.

2. slavni stoik iz Kilikijskih Solov (Solī), živel od l. 290 do 210, Zenonov in Kleantov učenec, izumitelj silogističnega verižnega sklepa (sōrītēs): Ci., H. idr.; v pl.: omnes Zenones et Chrysippi Sen. ph. vsi Zenonovi in Hrizipovi pristaši = vsi stoiki.

3. zdravnik iz Knida v času Aleksandra Vel.: Plin.

4. učeni Ciceronov osvobojenec: Ci. ep.

5. Chr. Vettius Hrizip Vetij, arhitekt, osvobojenec arhitekta Kira: Ci. ep., Q. — Od tod adj. Crȳsippēus 3 (Χρυσίππειος) Hrizipov, po kakem Hrizipu poimenovan: haec Chrysippea sunt Ci. ali sophisma Chr. Hier. stoika Hrizipa; subst. Chrȳsippēa -ae, f(sc. herba) hrizipovka, po svojem najditelju (menda zdravniku) Hrizipu imenovana rastl.: Plin.

Chrȳsocomēs -ae, m ali Chrȳsocomos -ī, m (gr.χρυσοκόμης, χρυσόκομος) Zlatolasi, Zlatokodrasti, Apolonov vzdevek: Macr.

chrȳsolachanum -ī, n (gr.χρυσολάχανον) bela ali povrtna loboda: Plin. Enako chrȳsolāgō -inis, f: Plin. Val.

chuck up prehodni glagol
opustiti

chuck up one's hand (ali the sponge) vdati se, priznati poraz

chum² [čʌm] neprehodni glagol
pogovorno (with) stanovati v isti sobi

to chum up with (ali together) sprijateljiti se, biti s kom zelo zaupen

church¹ [čə:č] samostalnik
cerkev; verniki; duhovniki; cerkveni obredi

to go to church iti k maši
to be at church biti v cerkvi
to attend church redno hoditi v cerkev
the Church of England anglikanska cerkev
to go into (ali enter) the Church postati duhovnik
established church državna cerkev
to ask people in church oklicati (pred cerkveno poroko)
as poor as a church mouse reven ko cerkvena miš
church preferment cerkvena nadarbina, prebenda

chuzo moški spol kopje španskih nočnih čuvajev

caen (ali llueven) chuzos lije kot iz škafa

ci²

A) pron. nam, nas

B) pron.

1. na to, o tem:
non ci ho fatto caso nisem pazil na to, nisem bil na to pozoren
ci posso contare? ali lahko računam na to?

2. pleon.
in queste cose non ci capisco nulla na te zadeve se nič ne razumem
ai tuoi figli non ci pensi ti ne misliš na svoje otroke!

C) avv.

1. tu, sem; tam, tja:
sono stato un mese a Roma e mi ci sono trovato bene bil sem mesec dni v Rimu in sem se lepo imel

2. (z glagolom essere)
nella stanza c'è una stufa v sobi je peč

3. tod, od tod:
per questa strada non ci passa anima viva po tej cesti ne gre živa duša

4.
ci vuole potrebno je
ci corre je razlika
io ci sto pren. strinjam se, jaz sem za to
non ci vede, sente bene ne vidi, ne sliši dobro

cián cianógeno m

cianova kislina ácido m cianhídrico (ali prúsico)