Franja

Zadetki iskanja

  • míza mesa f

    pri mizi a la mesa
    čajna (operacijska, risalna) miza mesa f de té (de operaciones, de dibujo)
    pisalna miza mesa f de despacho, (mesa f) escritorio m
    jedilna miza mesa f de(l) comedor
    raztezna miza mesa f extensible, mesa plegable
    servisna miza trinchero m
    toaletna miza tocador m
    točilna miza mostrador m
    ločitev od mize in postelje (jur) separación f de mesa y lecho
    jesti pri skupni mizi za goste comer en mesa
    pogrniti (pripraviti) mizo poner (preparar) la mesa
    prinesti jedi na mizo cubrir la mesa
    pospraviti mizo alzar (ali quitar ali levantar) la mesa
    sesti k mizi sentarse a la mesa
    vstati od mize levantarse de la mesa
    igralna miza mesa de juego
    okrogla miza mesa redonda (tudi fig, konferenca za okroglo mizo)
  • mnógo mucho

    zelo mnogo muchísimo
    kar (precéj) mnogo bastante
    mnogo preveč demasiado
    mnogo premalo demasiado poco
    mnogo sreče! ¡buena suerte!
    v mnogem ima prav en muchas cosas tiene razón
    mnogo denarja mucho dinero
    mnogo ljudi mucha gente, muchas personas
    mnogo stvari muchas cosas
    ni mnogo manjkalo, pa bi ... un poco más y hubiera..., no hubiera faltado mucho para que... (subj)
  • modo moški spol način, oblika, kakovost; metoda; slovničen izraz naklon

    modo adverbial prislovno določilo
    modo conjuntivo konjunktiv
    imperativo velelnik
    modo indicativo povedni naklon
    modo infinitivo nedoločnik
    a(l) modo de po načinu; kot
    de algún modo na kakršen koli način
    a mi modo de ver (las cosas) po mojem gledanju (stvari)
    de ese modo na ta način; tako
    de otro modo drugače, sicer
    de modo y manera, que... potemtakem, zatorej
    de un modo special na poseben način, posebno, zlasti
    de ningún modo nikakor
    de modo que tako da; da bi
    en cierto modo tako nekako
    por modo de kot
    modos pl vedenje, manire
    con modos dostojno
    de todos modos vsekakor; popolnoma
  • moins [mwɛ̃] adverbe manj; mathématiques minus; commerce po odbitku; masculin, mathématiques (= signe masculin de moins) znak (za) minus; najmanjša količina, najmanjša stvar, najmanj

    le moins najmanj
    à moins po nižji ceni, za manj, (še) za kaj manjšega, za manjšo stvar
    à moins de za manj kot
    à moins de, que razen če; če ne
    au moins, pour le moins najmanj
    dans, en moins de (časovno) v manj kot
    d'autant moins toliko manj
    de moins en moins vedno, vse manj
    du moins vsaj
    en moins de rien v hipu
    midi moins le quart tričetrt na dvanajst
    moins que rien absolutno nič
    ne ... pas moins nič manj zato, vseeno, kljub temu, vendarle
    non moins prav tako
    pas le moins du monde nikakor ne, še malo ne
    plus ou moins več ali manj
    qui plus, qui moins eden več, drugi manj
    il est rien moins qu'un honnête homme on je vse (drugo) prej kot poštenjak
    il est rien de moins qu'un honnête homme on je gotovo poštenjak
    tout au moins, à tout le moins, pour le moins vsaj; malo računano
    il n'en sera ni plus ni moins to na stvari, na tem ničesar ne spremeni
    (figuré) il était moins une, moins cinq prav malo je manjkalo
    il y a du plus ou du moins (familier) tu nekaj ni v redu
    un roman des moins connus eden manj znanih romanov
    restez ici le moins longtemps possible! ostanite tu, kar najmanj časa morete!
    il m'a remercié, c'est bien le moins! zahvalil se mi je, najmanj, kar je lahko storil!
  • mój mi (pl mis) ; (poudarjeno) (el) mío

    moji (člani moje družine) los míos
    moji starši mis padres
    moj bog! ¡Dios mío!
    moje in tvoje lo mío y lo tuyo
    on je moj zelo dober prijatelj (él) es muy amigo mío
    po mojem (mnenju) en mi opinión
  • moliente

    moliente y corriente običajen, navaden
  • mondo čist, snažen; nemešan; nekosmat (obraz)

    mondo y lirondo nemešan, čist
  • monte moški spol gora; visok gozd, hosta; talon; banka pri igri

    monte arriba navkreber
    monte abajo navzdol
    monte bajo podrast, hosta
    monte Blanco Montblanc
    monte (de piedad), monte pío zastavljalnica
    Montes Roc(all)osos Skalnato pogorje
    por montes y valles po hribih in dolinah
    escuela de montes y plantíos gozdarska šola
  • mórje mar m/f

    morje česa (fig) un mar de a/c
    po morju in po kopnem por mar y por tierra
    onstran morja de ultramar, ultramarino
    po morju por mar, por vía marítima
    na odprtem morju en alta mar
    Jadransko (Sredozemsko) morje (Mar) Adriático (Mediterráneo) m
    Črno (Atlantsko, Baltsko, Ledeno, Kaspijsko, Severno) morje Mar m Negro (Atlántico, Báltico, Glacial, Caspio, del Norte)
    ognjeno morje, morje plamenov mar m de llamas
    razburkano morje mar gruesa
    potovanje po morju viaje m por mar; crucero m
  • mort, e [mɔr, t] adjectif mrtev; (mesto) kot izumrl; (del telesa) odmrl, neobčutljiv; (les) suh; (barva) moten, brez sijaja; masculin, féminin mrtvec, umrli, -a, pokojnik, -ica

    mort masculin vivant živ mrlič, oseba, ki je obsojena, da umre, obsojena na smrt
    mort masculin civil oseba brez državljanskih (častnih) pravic
    bois masculin mort suhljad
    angle masculin, espace masculin mort (militaire) mrtvi kot, mrtvi prostor
    chair féminin morte divje meso
    eau féminin morte stoječa voda
    Fête féminin, Jour masculin des morts (religion) praznik vernih duš (2. novembra)
    feuille féminin morte suh list
    ivre mort, mort ivre pijan ko mavra
    langue féminin morte mrtev jezik
    la mer Morte Mrtvo morje
    médecin masculin des morts (familier) sodni zdravnik
    messe féminin des morts (religion) maša zadušnica
    monument masculin aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
    nature féminin morte tihožitje (umetnost)
    point masculin mort (technique, figuré) mrtva točka
    temps masculin mort (radio) odmor v oddaji; čas brez dejavnosti
    tête féminin de mort mrtvaška glava
    ne pas y aller de main morte močnó udariti, napasti; pretiravati
    l'accident a fait deux morts et trois blessés v nesreči sta bila dva mrtva in trije ranjeni
    être mort pour quelqu'un ne več eksistirati za koga
    être plus mort que vif biti bolj mrtev kot živ (od strahu)
    faire le mort narediti, delati se mrtvega; ne dati nobenega znaka življenja od sebe
    rester lettre morte ostati brez učinka
    tomber (raide) mort mrtev se zgruditi
    morte la bête, mort le venin (proverbe) mrtev pes ne grize več
  • móž hombre m ; (soprog) marido m , esposo m

    mož in žena marido y mujer
    mož dejanj hombre de acción
    povodni mož (mit) espíritu m de las aguas
    snežni mož muñeco m (ali monigote m) de nieve
    mož starih šeg hombre de bien chapado a la antigua
    mož proti možu (voj) cuerpo a cuerpo
    kot en (sam) mož como un solo hombre
    do zadnjega moža hasta el último hombre
    biti mož beseda ser hombre de palabra
    biti cel mož ser todo un hombre
    izkazati se moža (de)mostrar ser un hombre
    postati mož hacerse hombre, llegar a ser hombre
  • mŕtev muerto; inanimado ; fig inactivo ; ekon desanimado

    čisto mrtev muerto y bien muerto
    na pol mrtev medio muerto
    navidezno mrtev muerto de apariencia
    mrtev jezik lengua f muerta
    mrtev kapital capital m inactivo
    mrtev tek (teh) (avto) juego m muerto (ali inútil); šp carrera f nula
    mrtva teža peso m muerto
    Mrtvo morje el Mar Muerto
    mrtva točka (teh) punto m muerto, (fig tudi) estancamiento m
    priti na mrtvo točko llegar a un punto muerto, (fig tudi) estancarse
    biti ves mrtev na estar muerto por a/c
    premagati mrtvo točko salir del punto muerto
  • multi-stor(e)y [mʌ́ltistɔ:ri] pridevnik
    z več nadstropji

    multi-stor(e)y building stolpnica
    multi-stor(e)y car park parkirna hika
  • nabirálnik (pisemski) boîte ženski spol aux lettres ; (cerkveni) tronc moški spol ; (zbiralnik) réservoir moški spol

    nabiralnik praznijo dvakrat na dan il y a deux levées par jour
  • nacional naroden; ljudski; domač

    artículos nacionales y extranjeros domači in tuji artikli
    fiesta nacional narodni praznik, ljudski praznik
    himno nacional narodna (državna) himna
  • naj2 veznik

    1. (da) damit (skrivaj, naj sosedje ne … verstohlen, damit die Nachbarn nicht …)
    pustiti, naj lassen + nedoločnik (pusti ga, naj gre/pove/poje … [laß] lass ihn gehen/aussprechen/aufessen)
    pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen
    pustiti, naj gre svojo pot seinen eigenen Weg gehen lassen
    -lassen (naj leži [liegenlassen] liegen lassen, sedi [sitzenlassen] sitzen lassen)
    pustiti, naj spregovori orožje die Waffen sprechen lassen

    2. (da naj) zu (z nedoločnikom)
    prositi, naj bitten zu (prosil sem ga, naj pride ich bat ihn zu kommen), herbitten (ich bat ihn her); -bitten (prositi naj pride dol/gor/ven herunterbitten/heraufbitten/ herausbitten …)

    3. (če) wenn; sollte (naj te kdo sliši, pa … wenn dich jemand hört, sollte dich jemand hören, schon …)
    naj je/bo X ali Y … sei es X oder Y, es mag X oder Y sein (naj je/bo kruh svež ali suh, … sei das Brot frisch oder alt, …/das Brot mag frisch oder alt sein, …)
    grožnja: sollen (naj samo pride! soll er nur kommen!)

    4.
    naj še tako … sosehr … auch
  • nalíti echar, verter (v en)

    naliti komu kozarec vina escanciar, servir (un vaso de) vino a alg
    naliti komu čistega vina (fig) decir lisa y llanamente la verdad a alg
  • naredíti faire, accomplir, exécuter , (izdelati) fabriquer, confectionner; arranger

    tu se ne da nič narediti on ne peut rien y faire
    kaj naj naredim? que dois-je faire?, que voulez-vous que je fasse?
    narediti se bolnega faire semblant (ali feindre) d'être malade, faire le malade
  • naróbe à l'envers, retourné, renversé, sens dessus dessous; de travers

    narobe svet monde renversé (ali à l'envers)
    nekaj je narobe (familiarno) il y a quelque chose qui cloche (ali qui ne va pas, qui ne marche pas)
  • naseliti (nasélim) naseljevati ansiedeln, besiedeln (naseliti X v Y Y mit X besiedeln)