Franja

Sperchēos (V.), Sperchēus (L.), Sperchīos (O., Mel., Plin., Stat.) Sperchīus (Stat. z voc. Sperchīe) -ī, m (Σπερχειός, še danes z enakim imenom) Sperhêj, Sperhíj, reka v južni Tesaliji, ki izvira na Pidn(os)u in se izliva v Malijski zaliv. Od tod

1. adj. Sperchēis -idis, f sperhêjska, Sperhêjeva: undae, ripae O.

2. subst.
a) (nom. propr.) Sperchīae -ārum, f Sperhíje, mesto v dolini Sperheja: L.
b) (pesn.) Sperchīonidēs -ae, m Sperhioníd, Posperhêjevec = prebivalec ob Sperheju: O.

stand¹ [stænd] samostalnik
stanje (na nogah), položaj, mesto; stališče; tribuna, oder; stojnica, začasna prodajalna na trgu; stojalo, mizica, regal, polica
fotografija stativ; postaja, postajališče, parkirni prostor za taksije; zastoj (tudi figurativno)
ustavitev, odpor
gledališče gostovanje igralcev, trajanje gostovanja
ameriško (še) nepožeto žito; (še) neposekan gozd; zajezena voda
zastarelo garnitura
zastarelo, narečno roj (čebel)
zgodovina krdelo (vojakov)
pravno, ameriško prostor za priče

a stand of arms popolna oprema z orožjem za vojaka, puška s priborom
stand of colours polkovna zastava
band-stand paviljon za godbo
a bold stand junaški odpor
book-stand stojnica, kiosk za prodajo knjig
cab-stand postajališče taksijev ali kočij
cruet-stand steklenički za olje in kis
flower-stand stojalo za cvetlice
fruit-stand stojnica za prodajo sadja na trgu
grand stand uradna (glavna) tribuna (na tekmah, dirkah itd.)
hat-stand polica (obešalnik) za klobuk
ink-stand tintnik
news stand ameriško kiosk za prodajo časopisov
one-night stand gledališče enkratno (igralsko) gostovanje
umbrella-stand stojalo za dežnike
wash-stand umivalnik
to be at a stand zastarelo odreveneti, obstrmeti (od začudenja), biti zbegan, zmeden
there is a cabstand in this street v tej ulici je parkirni prostor za taksije
to be brought (to come) to a stand ustaviti se, zastati, obstati
we were brought to a stand by a deep river zaustavila nas je globoka reka
to bring to a stand (za)ustaviti, privesti do ustavitve, do zastoja
to make a stand upirati se, ustavljati se (čemu)
the enamy made a good stand against our attack sovražnik je nudil krepak odpor našemu napadu
to take stand in a debate zavzeti stališče v debati
he took his stand near the door zavzel je mesto (postavil se je) poleg vrat
he took his stand on the letter figurativno oprl, skliceval se je na pismo
to take the stand ameriško, pravno nastopiti kot priča, potrditi s prisego (on s.th. kaj)

Sthenos -i, m Sténos, majhna reka v Trakiji: Mel.

stópiti² to step; to tread (na on, upon)

stópiti dol to step down
stópiti na to tread on, to set foot on
stópiti na tuja tla to set foot on foreign ground
stópiti v sobo to enter a room
stópiti noter to step inside (ali in)
stópiti nazaj to recede
stópiti naprej to come forward
stopite noter! come in, please!
stopite dol! come down!
stopi sem(kaj)! come here!, approach!
stopi malo noter! drop in!
pazite, kam stopite! watch your step!
stópiti na mesto drugega to succeed, to take someone's place
stópiti v službo to take up office
stopil je na mojo stran he took my part (ali my side)
stópiti v neposredno zvezo to enter into direct contact
stópiti v veljavo to come into force, to take effect
reka je stopila čez bregove the river overflowed its banks

Stratus³ (Ci., L.) ali Stratos (Plin.) -ī, f (Στράτος) Strátos

1. mesto v Akarnaniji ob Aheloju: Ci., L. Njegovi preb. Stratiī -ōrum, m Strátijci, Stratošáni: L.

2. reka v Hirkaniji: Plin.

Strȳmō (pesn. Strȳmōn) -ŏnis in -ŏnos, acc. -ŏnem in -ŏna, m (Στρυμών) Strímon (zdaj Strúma), mejna reka med Makedonijo in Trakijo: L., N., V., Pr., Lucan., Sen. ph., Stat., Mel., Plin., Cl.; pesn. = Trákija: dum quae per Strymona pugnae Stat. Od tod adj.

1. Strȳmōnius 3 (Στρυμόνιος)
a) strímonski, strimónijski, ob Strímonu živeč: grues V. = grex Mart.
b) pesn. tráški, tračánski, trákijski: matres O.
c) severen: Aquilo Sen. tr., Arctos Stat.

2. Strȳmonis -idis, f (Στρυμονίς) strímonska, kot subst. f = Tračánka, Trákijka: Pr. (o neki Amazonki).

Stymphālus (Stymphalos) -ī, m in f ali Stymphālum -ī, n in v pl. Stymphāla -ōrum, n (Στύμφαλος) Stímfal, jezero, reka in mesto v Arkadiji, kjer je Herakles (Herkul) pobil požrešne, bronastokrile ujede Stimfalide (stimfalske ptice) (Stymphalides): Stat., Plin., Suet., Lucr. (z obl. Stymphāla). Od tod adj.

1. Stymphālicus 3 (Στυμφαλικός) stímfalski: aves Pl.

2. Stymphālis -idis, f (Στυμφαλίς) stímfalska: silva O., undae O. Stímfalsko jezero, Stymphalides aves Hyg. ali samo Stymphalides Mart., Cl. ali Stymphalidae aves Isid. in v sg. Stymphalis (sc. avis) Sen. tr., Stymph. insulae Isid.

3. Stymphālius 3 stímfalski: monstra (= Stymphalides aves) Cat.

Styx, Stygos, acc. Styga, v lat. obl. gen. Stygis, acc. Stygem, f (Στύξ: στυγεῖν sovražiti, črtiti, Στύξ torej = „predmet sovraštva”)

1. Stíks, m, ali Stiga, f, mitološko podzemeljsko vodovje (reka ali jezero), na katero so prisegali bogovi: Sil., Stat., Ap. idr., ergo … et illi, qui fluere apud inferos dicuntur, Acheron, Cocytus, Styx … di putandi Ci., noviens Styx interfusa V., lucos Stygis … aspicies V., per Styga Iunoni falsum iurare solebat Iuppiter O., (pesn.) sinekdoha podzemeljski svet, podzemlje: Mart., illum sub pedibus Styx atra vides V., ad Styga Taenariā est ausus descendere portā O.

2. studenec v Arkadiji s strupeno, jedko in kakor led mrzlo vodo: Sen. ph., Plin., Iust., Vitr. (ki piše gr. Στυγὸς ὕδωρ), Stygem appellant fontem, ex quo pestiferum virus emanat Cu.; pesn. meton. strup: miscuit undis Styga Sidoniis Sen. tr. — Od tod adj.

1. Stygiālis -e Stíksov, stígovski, stíški: sacra Ps.-V. (Ciris).

2. Stygius 3 (Στύγιος) Stíksov, stígovski, stíški, podzemeljski: torrens O., unda, fluctus H., aquae V., Ap. ali palus V., Lact., cymba (cumba) ali carina V. Haronov čoln, umbrae O., manes Val. Fl., canes Lucan., Iuppiter ali frater ali rex (= Pluto) V., Iuno (= Proserpina) Stat.; od tod pesn. metaf.
a) peklenski = grozen, grozovit, strašen, strahovit, smrten, smrtonosen, poguben, škodljiv, žalosten: nox O., os (sc. serpentis) O., vis V., bubo O. smrt naznanjajoč, color Sil. smrtna, mrtvaška, frigus Sil. smrtni mraz.
b) čaroben, čaroven: carmen Lucan., religio Sil., preces Sen. tr., ars Val. Max.

Subis -is, m Súbis, reka v Tarakonski Hispaniji: Mel. — Soobl. Subi: Plin.

submerger [sübmɛrže] verbe transitif preplaviti, poplaviti, prekriti z vodo, potopiti, pogoltniti (o valovih); figuré pregaziti, premagati

la rivière a submergé toute la vallée reka je preplavila vso dolino
être submergé de travail imeti dela čez glavo
le service d'ordre fut submergé par les manifestants demonstranti so pregazili reditelje
notre pays fut submergé par l'ennemi našo deželo je preplavil, pregazil sovražnik

Sucrō -ōnis, m Súkro(n)

1. reka v Tarakonski Hispaniji, ki se izliva v Sredozemsko morje (zdaj Xucar): Mel., Plin.

2. mesto ob ustju reke Sukro(n): L., Sen. ph., Plin., Fl. Od tod adj. Sucrōnēnsis -e súkronski (sukrónski), v Sukronu ali pri Sukronu se nahajajoč ali potekajoč (vršeč se): proelium Ci., sinus Mel.

3. ime nekega Rutulca: V.

sweep^*2 [swi:p] prehodni glagol & neprehodni glagol
pomesti, pometati, omesti, ometati, (po)čistiti; oplaziti, rahlo se dotakniti; (o vetru) mêsti, briti; odstraniti, s poti spraviti (zapreke itd.); z očmi, s pogledom preleteti; opazovati; (topništvo) gosto obsipavati z granatami; (o valu) preplaviti (čoln); iti (z roko) (on prek)
križariti (po morju); vleči se (po tleh) (o obleki); z mrežo iti (po rečnem dnu); stoje poganjati (čoln) z veslom; dobiti večino (skoraj vse glasove) (pri glasovanju)

at a sweeping reduction trgovina po zelo znižani ceni
sweep before your own door pometaj(te) pred lastnim pragom
to sweep all before one figurativno doseči popoln uspeh
to sweep a constituency z veliko večino dobiti poslansko mesto na volitvah
to sweep the board dobiti vse vložke pri kaki igri, figurativno pobrati vse nagrade
to sweep all obstacles from one's path odstraniti vse ovire na svoji poti
to sweep everything into one's net figurativno vse (zase) pobrati
to sweep the seas prepluti morja v vseh smereh, križariti po morjih
to sweep the strings iti, preleteti z roko po strunah glasbila, brenkati po strunah
the boat was swept out of sight čoln je odneslo iz vida
a new broom sweeps clean nova metla dobro pometa
the coast sweeps to the east obala zavije proti vzhodu
he swept his hand across his forehead z roko si je šel preko čela
his glance swept the room s pogledom je preletel sobo
the river sweeps over its bed reka se zliva čez bregove
the procession swept up the nave of the church procesija se je veličastno pomikala po cerkvi proti oltarju
they swept the river to find his body preiskali so rečno strugo, da bi našli njegovo truplo
to sweep the sea of enemy ships očistiti morje od sovražnih ladij
she swept from her room odšumela je (z dolgo obleko) iz sobe
the wind sweeps over the plain veter brije čez planjavo

sweep away prehodni glagol
odnesti, odplaviti; izbrisati, odpraviti, uničiti; pomesti, počistiti
neprehodni glagol
razprostirati se

the river swept away the bridge reka je odnesla most
to sweep away slavery odpraviti suženjstvo
revolution has swept away all the old traditions revolucija je pomedla z vsemi starimi tradicijami

swell^*2 [swel]

1. neprehodni glagol (tudi swell up, swell out)
oteči, otekati, nabrekniti; napihniti se, napeti se, nabuhniti, napenjati se; (voda) narasti; (jadro) napeti se, napihniti se; rasti, prerasti (into v)
narasti, povečati se; izbruhniti (izvirek, solze)
arhitektura izbočiti se
figurativno kipeti (čustva); (srce) napenjati se, (hoteti) počiti (with od)
biti poln (with česa)
figurativno napihovati se, hvalisati se, bahati se

2. prehodni glagol (tudi swell up, swell out)
napihniti, napeti; razširiti, povečati (into do)
zvišati, pomnožiti

swelled head sleng nadutost, domišljavost
swollen legs otekle noge
swelled with success domišljav na svoj uspeh
to be swelled with pride napihovati se od ošabnosti
my cheek is swelling lice mi oteka
to swell out one's chest (iz)prsiti se
the cost of war has swollen our debt stroški za vojno so povečali naš dolg
my heart is swelling with happiness srce mi je prepolno sreče
to swell like a turkey cock šopiriti se kot pav
to swell note glasba peti (igrati) noto izmenoma crescendo in diminuendo
rains have swollen the river zaradi deževja je reka narasla
the rivers are swelling reke naraščajo
the sails swelled in the wind jadra so se napela v vetru
to suffer from swelled head figurativno biti nadut, domišljav

Sybaris -is, acc. -im, redkeje -in, abl. -ī (Σύβαρις) Síbaris

1. m reka ob vzhodni obali Lukanije (zdaj Sibari): O., Plin.

2. f mesto ob reki Sibaris, ki so ga ustanovili Grki; l. 510 je bilo razdejano, pozneje (l. 443) zopet sezidano kot atenska kolonija in imenovano Thurii, razvpito po potratnosti in razkošnosti svojih prebivalcev: Varr., Ci., L., O., Plin. Od tod subst.
a) Sybarītae -ārum, m (Συβαρῖται) Sibaríti, Síbarci, preb. mesta Sibaris: Sen. ph.
b) Sybarītis -tidis, acc. -tida, f (Συβαρῖτις) Sibarítida, Sibarítka, naslov neki erotične pesmi: O.; adj.
a) Sybarītānus 3 síbarski, sibaritánski: ager Varr., exercitus Plin.; kot subst. Sybarītānī -ōrum, m = Sybaritae Sibaríti, Síbarci, Sibaritán(c)i: Iust.
b) Sybarīticus 3 (Συβαριτικός) síbariški, síbarski, sibarítski, meton. = nasladen, erotičen, obscen, starejše stidožalen: Lamp., libelli Mart.

3. m Síbaris, moško ime: H.

Symaethus -ī, m (Σύμαιϑος) Simájt (Simét), glavna reka vzhodne obale Sicilije, ki izvira ob vznožju Etne in se izliva v morje južno od Katanije: Sil., Serv. — Soobl. Symaethum -ī, n: Plin. — Od tod adj.
a) Symaethēus 3 (Συμαίϑεος) simajtéjski (simetéjski), simájtski (simétski): aquae O. Simajtovi pritoki.
b) Symaethis -thidis, f simájtska (simétska): nympha (= nimfa reke Simajt (Simet)) O.
c) Symaethius 3 simájtijski (simétijski), simájtski (simétski): Sȳmaethia flumina V. Simajtovi (Simetovi) pritoki, heros (= Acis Akis (Akid), sin nimfe reke Simajt (Simet)) O.; od tod subst. Symaethiī -ōrum, m Simájtijci (Simétijci), Posimájtijci (Posimétijci), preb. ob Simajtu (Simetu): Plin.

širòk wide, broad; (obsežen) extensive, comprehensive, ample, extended

na dolgo in na široko far and wide
reka je 2 milji široka the river is two miles wide

taceō -ēre -uī -itum (prim. umbr. taçez, tases = tacitus, tasetur = taciti, got. þahan molčati in stvnem. dagēn molčati)

I. intr.

1. molčati = ne govoriti (naspr. loqui, dicere, fari): quin taces? Ter., etiam taces? sileteque et tacete Pl., non tacente me Ci., ita nobis tacentibus Ci., tacendo loqui videbantur Ci., cum tacent, clamant Ci., tacere de hominum memoriā Ci.; pass. impers.: tacitum est Ter., taceri si vis Ter., nec de virtute Galliae taceri potest Ci.

2. pesn. metaf. = silere molčati = tih biti, miren biti, mirovati, ne oglasiti (oglašati) se: canis ipse tacet Tib., vere prius volucres taceant, aestate cicadae O., tacet omnis ager V., cum tacet nox Cat., ne diu taceat procax iocatio Cat., plectra dolore tacent O., oculi tacuere tui O., blanditiae taceant O., tacere (v novejših izdajah iacere) indolem Romanam L. se ne kaže več, L., loca tacentia V. ali loci tacentes T. tihi kraji, tacens ventus Sen. tr., Ister Mart. tih, zamrzel, aqua Pr., essedum Mart. brezšumen. —

II. trans. zamolčati (zamolčevati), molčati o čem: quod adhuc semper tacui et tacendum putavi Ci., quae vera audivi, taceo et contineo Ter., ut alios taceam O. da o drugih molčim, commissa tacere H., Narcissum V., tacebimus, quid prosit Plin.; pass. pesn.: aureus in medio Marte tacetur Amor O., dicenda tacenda loqui H. = gr. ῥητὰ καὶ ἄῤῥητα kar je treba povedati in kar zamolčati, „povedno in zamolčno“, gravis est culpa tacenda loqui O., vir Celtiberis non tacende gentibus Mart., quoquo pacto tacito est opus Ter. je treba zamolčati, tacere nequeo misera, quod tacito usus est Pl. kar je treba zamolčati, o čemer je treba molčati, (sc. murra) nullo tacebitur aevo H. — Od tod adj. pt. pf. tacitus 3

I. pass.

1. tisti, o katerem se molči (ne govori), zamolčan, negovorjen, neizrečen, neomenjen: tacitum erit Pl. zamolčalo se bo, aliquid tacitum relinquere ali tenere Ci. ali continere L. puščati kaj neizrečeno = kaj zamolč(ev)ati, varovati (skrivati, čuvati) kaj kot skrivnost (tajnost), tacitum pati aliquid L. molče prenašati kaj; toda: non patientibus tacitum tribunis, quod … L. niso molčali o tem, da … ; tako tudi: non feres tacitum Ci. ne boš dosegel tega, da bi (jaz) molčal = ne bom molčal, ut tacitum feras, quod celari vis L. da o tem molčim, ne id quidem ab Turno tulisse tacitum ferunt L. niti tega baje ni dosegel, da bi Turn o tem molčal, suspendam potius me, quam tacita haec tu auferas Pl. ne da bi (jaz) o tem govoril, tacito usus est Pl. molčati je treba.

2. metaf.
a) brez besedovanja (govorjenja), molče sprejet (dan, izražen, izkazan, izkazovan, prenašan, prenesen idr.): assensiones nec tacitae nec occultae Ci., exceptio Ci., indutiae L. molče sklenjeno, ne dogovorjeno, consensus Iust., fideicommissum Q.
b) na tihem (skrivaj) vršeč se (potekajoč), tih, skriven, tajen, skrivnosten, neopažen, neopazen: nec tuas tacitas cogitationes extimescit Ci., ut tacitum iudicium ante comitia fieret Ci., existimatio, sensus Ci., offensiones Vell., tacitae magis timendae sunt inimicitiae quam apertae Ci., tacitis ambagibus L., tacito signo L.; pesn.: ira, pudor O., affectu tacito laetaris O., tacito mando mea verba libello O., tacitum vivit sub pectore volnus V.; predik.: sperasti tacitus meā decedere terrā? V. neopažen, skrivaj; subst. tacitum -ī, n skrivnost, tajnost, tajna: vulgator taciti O. —

II. act.

1. molčeč, tih (naspr. loquax): mulieres Pl., concilium L., me tacito Ci. če molčim = ne da bi govoril, quod tacitus tu mihi assentiare Ci., patria quodam modo tacita loquitur Ci., quorum voluntatem tacitorum perspicis Ci., tacitum impellat H. v misli zatopljenega, pro sollicitis non tacitus reis H., tantam mansuetudinem tacitus praeterire nullo modo possum Ci., contumeliam tacitus tulit L., tacitus alicui os (čelo) meum praebebo Ci., aiebam tacitus H. na tihem, sam pri sebi, totum pererrat luminibus tacitis V. srepo.

2. metaf. brez hrupa, miren, tih: fistula H., aqua O., nox O., vox O., šepetajoč, fulmen Lucr., domus Mart., aër Mart., preces Ap., exspectatio Ci., habuit provinciam tacitam et quietam Ci., per tacitum nemus ire V.; prolept.: sustinuit tacitas conscius amnis aquas O. reka se je ustavila in utihnila; subst. tacitum -ī, n tišina, tihota: surgens per tacitum (brez šumenja) Ganges V., trahitur Gangesque Padusque per tacitum mundi Lucan. skozi podzem(elj)ske jame, fusae per tacitum lacrimae Sil., somnus per tacitum allapsus Sil. — Adv. tacitē molče, tiho, potiho, (po)tihoma, natiho(ma), na tihem, skrivaj, na skrivnem, skrivoma: tacite auscultare Pl., praetereuntem execrari L., aliquid tacite habere L. zamolč(ev)ati, aliquid non tacite ferre L., hi vos … tacite (na tihem; v novejših izdajah taciti) rogant Ci., tacite perire Ci., occīdī Iust., tacite labens annus O.; poznolat. adv. abl. tacitō na tihem, na skrivnem, (na) skrivaj: Elissa fugam tacito molitur Iust.

Tagus -ī, m Tág, reka v Luzitaniji, znana po svojem pesku (zdaj Tajo): L., Mel., Stat., aurifer O.

Tamesis -is, acc. -im, m Támezis, reka v Britaniji (zdaj Thames, Temza): C. — Soobl. Tamesa -ae, m Támeza: T.