Franja

reparābilis -e (reparāre) nadomestljiv, povrnljiv, pridobljiv nazaj, popravljiv, obnovljiv: res Sen. Ph., damnum O., Lucan., caelum Val. Fl. zopet pridobljivo, echo Pers. ponavljalen, ponavljajoč se, Phoenix Aus. ki znova oživi.

re-plicō -āre -āvī -ātum (prim. com-plicō, ex-plicō)

1. razmotati (razmotavati), odmotati (odmotavati), razvi(ja)ti: volumen edicti Amm.

2. nazaj nagniti (nagibati), zapogniti (zapogibati), zavihniti, zavihati (zavihovati, zavihavati): laminas Ca., cervicem Plin., labra Q., radios Sen. ph. odbijati, iocinora replicata intrinsecus Suet. navznoter zapletena.

3. metaf.
a) tako rekoč odmotati (odmotavati), v mislih ponoviti (ponavljati), razmisliti (razmišljati), v mislih razvi(ja)ti: memoriam annalium Ci., memoriam temporum Ci. razvi(ja)ti, quorum (sc. glirium) magnitudo saepius replicata Amm. večkrat hvaljena, necem Amm. obnavljati (pripoved, pripovedovanje), tako tudi multa alia, quae idcirco non replico Hier., temporis primum quidque replicans Ci. vselej najprej znova odvijajoč, vestigium suum Ap. nazaj obrniti.
b) preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati): haec mecum replicans Ap.

4. preklicati (preklicevati, preklicavati), razveljaviti (razveljavljati): replicavit illi dominus decem milia talentorum, quae illi dimiserat Aug., omnia, quae dimissa fuerint, replicentur Aug.

Opomba: Sinkop. pt. pf. replictae: non enlychnia sicca, non replictae bulborum tunicae? Stat.

reprendre* [rəprɑ̃drə] verbe transitif zopet vzeti, povzeti; nadaljevati, odvrniti, odgovoriti; nazaj vzeti (besedo, obljubo); vzeti zopet v posest, v last; zopet dobiti, zopet prijeti; zopet začeti; grajati; zopet zavzeti, osvojiti nazaj; zopet privzeti (navado); kupiti nazaj; prevzeti, vzeti v plačilo; zopet igrati (gledališko igro); zožiti (obleko); zakrpati (nogavico); verbe intransitif zopet narasti, zrasti, zopet pognati korenine; zopet se (za)celiti; priti spet k moči, opomoči si; zopet se začeti, priti zopet v rabo; figuré dvigniti se; zopet zamrzniti; nadaljevati (v pogovoru)

se reprendre (figuré) zopet se oprijeti, se obesiti (à na); priti nazaj (à na); popraviti se, opomoči si, priti spet k sebi, zopet se obvladati, se premagati, zopet se zavedeti
se reprendre à quelque chose spet se navaditi na kaj
en reprendre (lovski pes) zopet najti sled
trouver à reprendre (à tout) na vsem najti napake, vse grajati, kritizirati, zabavljati na vse
les chairs reprennent rana se celi
reprendre un chemin zopet iti po (neki) poti
reprendre en compte vzeti v plačilo
reprendre connaissance priti spet k zavesti
reprendre courage spet se opogumiti
reprendre san cours priti zopet v svoj tek
les cours de faculté vont reprendre dans quelques semaines predavanja na fakulteti se bodo zopet začela čez nekaj tednov
reprendre le dessus zopet dobiti premoč
reprendre ses études nadaljevati svoje študije
reprendre un enfant (po)karati otroka
la fièvre m'a repris zopet sem dobil vročino
reprendre femme zopet se oženiti
reprendre ses forces zopet (za)dobiti svoje moči, priti k moči
le froid a repris mraz je zopet pritisnil
on m'a repris ma vieille voiture odkupili so mi moj stari avto
reprendre haleine zopet priti k sapi, oddahniti si
reprendre le large zopet odpluti na široko morje
reprendre un oiseau zopet ujeti ptiča
la pluie a repris spet je začelo deževati
reprendre son poste vrniti se na svoje mesto
il a bien repris depuis son opération dobro si je opomogel po svoji operaciji
reprendre un rhume spet se prehladiti
la rivière a repris reka je spet zamrznila
on ne m'y reprendra plus to se mi ne bo več zgodilo, na ta led ne bom več šel
que je ne vous y reprenne plus! da se to več ne primeri (z vami)!
reprendre le travail znova začeti delo
je viendrai vous reprendre pridem zopet po vas
reprendre une ville osvojiti nazaj mesto
reprendre un tableau retuširati sliko
reprendre quelqu'un vertement ostro pograjati koga

représenter [rəprezɑ̃te] verbe transitif (zopet) predstaviti, predstavljati; zopet (po)kazati, predložiti (listine); théâtre uprizoriti, igrati; politique, juridique zastopati; predočiti, figuré opisati, slikati; verbe intransitif reprezentirati, stanu primerno (vredno) nastopiti, nekaj predstavljati

se représenter pokazati se (à, devant pred)
se faire représenter dati se zastopati
représenter l'évolution de la démographie par un graphique prikazati, predstaviti demografski razvoj z grafikonom
représenter une comédie, une tragédie uprizoriti komedijo, tragedijo
représenter la justice par une balance predstavljati pravico s tehtnico
représenter une marque de voiture biti trgovski zastopnik za neko avtomobilsko znamko
les ambassadeurs représentent leur pays auprès du chef de l'Etat poslaniki zastopajo svojo državo pri glavarju države
le ministre s'est fait représenter à la cérémonie par son chef de cabinet ministra je pri ceremoniji zastepal njegov šef kabineta
se représenter à un examen, à des élections znova nastopiti (kot kandidat) pri izpitu, na volitvah
(familier) comme il représente bien, on le met toufours en tête d'un défilé ker je reprezentativen (postaven in čeden), ga Postavijo veclno na čelo defileja
l'épargne représente une privation varčevanje je pritrgovanje

resistō -ere -stitī (re in sistere)

1. obstati, ustaviti (ustavljati) se, postati (postajati), mirno (ob)stati: L., Ap., Col., Sen. tr., saepius appellatus (klican) restitit C. je mirno stal, ad revocantis verba restitit O., resistere Romae Ci., in regno C., cum duabus legionibus in occulto restitit C. se je ustavil, resiste! Ter. (po)stoj!, negabat se umquam cum Curione restitisse Ci. da ni postal, da bi govoril = da ni z njim nikdar spregovoril niti besedice; s poudarjeno predpono re: ubi lapsi resistamus Ci. kjer bi se lahko znova dvignili (postavili na noge), post ex fluvio fortuna resistet Enn. zopet vstane, se zopet vzdigne; occ. zaosta(ja)ti, osta(ja)ti: inopiā navium ibi restitit C., ad fontem cervus cum bibisset, restitit Ph.

2. metaf.
a) v govoru zaosta(ja)ti, posta(ja)ti, zadrž(ev)ati se, (ob)tičati, ustaviti (ustavljati) se: sed ego in hoc resisto Ci., media in voce resistit V., verba resistunt O. zastajajo.
b) upreti (upirati) se komu, postaviti (postavljati) se komu po robu, nasprotovati komu, postaviti (postavljati) se v bran, braniti se pred kom, preprečiti (preprečevati) komu kaj; abs.: C., S. idr., restitimus semper lacessiti Ci., nullo resistente N. brez odpora, qui adversus (očitno) resistere auderent N.; z dat.: N., Hirt. idr., hostibus, eruptionibus, coniurationi C., sceleri audacium Ci.; s praep.: animus resistens ad calamitates perferendas C. odporen na kaj, odporen proti čemu, resistere vi contra vim L.; za odvisnim stavkom: ne sibi statua poneretur, restitit N.; za zanikanim glag.: vix resisti potest, quin … L., cui nullā vi resisti potest, quo setius … Ci.; pass.: a Cotta resistitur C.; brezos.: omnibus his resistitur C.

re-sorbeō -ēre (re in sorbēre) zopet (znova, nazaj vase) pogoltniti (goltati), požreti (požirati), (po)srkati, (po)srebati, resorbirati: fluctus vomere et resorbere O., vocem Plin., spiritum Q. požreti, vase potegniti, fletum Sil. ali lacrimas Stat. zatreti, zadržati, požreti, pontus resorbens saxa V. pesek zopet s seboj nazaj plaveče (odnašajoče, naplavljajoče) morje; med.: mare adcrescere aut resorberi T. doživljati plimo in oseko, „plimovati in osekovati“, mare in se resorberi Plin. iun.; metaf.: unda te rursus in bellum resorbens H. tebe je val znova povlekel (potegnil, posrkal) v vojno.

re-surgō -ere -surrēxī -surrēctūrus (re in surgere)

1. zopet (znova, ponovno, spet) vsta(ja)ti, zopet (znova, ponovno, spet) se dvigniti (dvigati), zopet (znova, ponovno, spet) se vzdigniti (vzdigati): Ap. idr., nititur ille quidem pugnatque resurgere saepe O., si resurgat centimanus Gyges H., resurgam O., herba resurgens O., arbor resurgens T.; occ.: resurgam O. (namreč iz postelje =) zopet bom okreval, obruta cymba de aquis resurgit O. se zopet pokaže iz vode, zopet vzplava, resurgebant cornua Phoebes, lunaria, luna resurgit O. se obnavlja(jo); metaf.: resurgere in ultionem T. narediti, zopet se dvigniti, resurgit bellum Vell. se zopet (znova) (raz)vname, resurgit amor V., ut (sc. Mithridates) maior clariorque instaurando bello resurgeret Iust. da se je … (zopet) dvignil, ne resurgere (svoje moči zbrati) quidem adolescentiae licet Sen. ph. se zopet zbudi, fas regna resurgere Troiae V. se dvigne (vstane) novo trojansko kraljestvo (nova Troja), Troica Roma resurges Pr. boš vzcvetela; prim.: cum res Romana contra spem votaque eius velut resurgeret L.

2. meton. zopet (znova, ponovno, spet) vstati
a) vstati (od mrtvih), zopet oživeti (poseb. o Kristusu): Vulg., Lact.
b) = zopet se (z)graditi: Vell., resurgens urbs T.

Opomba: Fut. resurgebit: It.

re-temptō -āre -āvī -ātum (re in temptāre) zopet (znova, ponovno, spet) poskusiti (poskušati): verba intermissa, preces O., leti viam sine fine O., fila lyrae O. še enkrat zabrenkati, memoriam Sen. ph., vota dimissa Val. Fl. znova se vda(ja)ti izgubljenemu upanju, spes aliquem retemptat Val. Fl. zopet priganja, znova žene; z inf.: retemptantem totas refringere vestes O.

revenir* [rəvnir] verbe intransitif vrniti se (à k, v); zopet priti; opomoči si (od bolezni, od strahu); ponoviti se (dogodek); opustiti (d'une erreur zmoto); ugajati, prijati; spahovati se (jed); veljati, stati (stanem); juridique vložiti priziv (contre proti)

en revenir preboleti (bolezen)
j'en suis revenu premislil sem si
revenir à dire pri tem ostati, da ...
quand on l'a contrarié, il ne revient pus facilement če mu je kdo ugovarjal, tega on zlepa ni pozabil
pour en revenir à da se vrnemo (nazaj) k
s'en revenir (familier) nazaj priti, vrniti se
ne pas en revenir de quelque chose česa ne pojmiti, razumeti, ne se moči dovolj (na)čuditi čemu
cela revient à dire que ... to se pravi, da ...
le boudin me revient spahuje se mi po klobasi
revenir à la charge (familier) ne popustiti, spet poskusiti, znova napasti
revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
revenir sur sa promesse ne držati obljube
revenir sur l'eau zopet splavati, priti na površje
revenir à l'esprit priti na um
sa figure me revient njegov Obraz mi je všeč
revenir de loin (figuré) kot iz sanj se zbuditi
cela revient au même to pride na isto, je isto
revenir d'une mode ne se več držati neke mode, opustiti
(sembler) revenir de l'autre monde (figuré) kot z lune priti
son nom ne me revient pas ne morem se spomniti njegovega imena
revenir sur ses pns obrniti se, figuré premisliti si
ce pantalon me revient à 100 francs te hlače me stanejo 100 frankov
revenir à la question, au sujet, au fait, à ses moutons zopet priti k stvari, vrniti se k predmetu
revenir sur le tapis priti zopet na tapet; priti zopet v razgovor
revenir (à soi) spet k sebi priti, spet se zavesti
revenir à la vie ozdraveti
je n'en reviens pas tega ne morem pojmiti; zelo sem začuden ob tem
il est revenu de tout vse mu je indiferentno
il m'est revenu que ... slišal sem, da ...
il me revient cinq francs pet frankov dobim nazaj
cela me revient de droit to mi po pravu, po zakonu pripada
cela ne me revient pas to mi ni všeč, mi ne prija
il revient des esprits straši
il n'y a pas à y revenir stvar je odločena, primer je končan
n'y revenez plus ne naredite tega še enkrat!
la raison lui revient (on) prihaja zopet k pameti

revolvō -ere -volvī -volūtum (re in volvere)

1. nazaj (za)kotaliti, nazaj (z)valiti (valjati), nazaj kotati, nazaj kotaljati, nazaj kotaljicati, nazaj kotalikati, nazaj navi(ja)ti, nazaj (na)motati: V., T. idr., pelagus fluctum revolvit in partem superiorem Col., revolvere retro fila Sen. tr. ali stamina Stat. (o Parkah) razviti, odviti, razmotati, odmotati = spremeniti usodo, revoluta aestu saxa V. naplavljen pesek, amnis molis obiectu revolutus T. odbita; refl. in med. nazaj pasti (padati), nazaj se (s)kotaliti, nazaj se (za)kotaliti, nazaj se (z)valiti (zavaliti), nazaj se (za)kotati, nazaj se skotati, nazaj se (po)takati: draco serpit subter superaque revolvens sese … Ci. poet., revolutus equo V., ter revoluta toro est V. se je zgrudila nazaj na … , revoluta aequora V. valove nazaj goneče morje = oseka; metaf.: revoluta saecula O. pretekla, revoluta dies V. v krožnem teku vrnivši se, centesimā revolvente se (vračati se) lunā Plin., revolvi in veterem figuram V. zopet se spremeniti v staro (prejšnjo) podobo, zopet dobiti nekdanjo podobo, casūs iterum revolvere V. znova prebiti, znova prestati, rursus iter omne revolvere V. premeriti pot nazaj, prehoditi (premeriti, prevaliti) pot nazaj; tako tudi aequora revolvens V.; occ. razviti (odmotati) (knjižni) zvitek = odpreti knjigo, prebrati knjigo: Origines L. Katonove „Origines“ (Izvore), librum ad extremum Plin. iun. do konca prebrati = librum usque ad umbilicum Sen. rh., loca iam recitata revolvere H. znova (pre)brati ((pre)čitati); metaf. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): sed quid ego haec ingrata revolvo? V., dicta factaque eius revolvere T., fata Sil., Numa visa revolvit O. premišljuje, razmišlja o … , animus iras revolvens T. vedno na novo srd razpihujoče (razvnemajoče) srce.

2. metaf.
a) zvesti (zvajati) na kaj, razložiti (razlagati) s čim: omnia necessario a tempore atque homine ad communes rerum atque generum summas revolventur Ci.
b) (po)vrniti (vračati) se k čemu (zlasti v mislih in govoru), zopet (znova, ponovno, spet) vzeti (jemati) v misel (v razmislek): revolvi ad memoriam coniugii T. zopet pomisliti na svojega zakonca, itaque revolvor identidem in Tusculanum Ci. se vedno vračam k svojemu tuskulskemu posestvu (= k naklepu, da bi prodal svoje posestvo v Tuskulu), ad vana et totiens irrisa revolvi T., ut ad illa elementa revolvar Ci., ad patris sententiam revolvi Ci.; occ.
a) zopet (znova, ponovno, spet) v kaj pasti (padati), zaiti (zahajati), zabresti, zagaziti, zopet (znova, ponovno, spet) zapasti (zapadati) čemu: revolvi in eandem vitam Ter., in luxuriam Iust.
b) priti (prihajati) v kak (slabši) položaj, pogrezniti (pogrezati) se v kaj: revolutus ad dispensationem inopiae L. prisiljen razdeliti nezadostno zalogo, revolutus ad vitia T., eo revolvi rem, ut … L. da je prišlo do tega, da … , quid in ista revolvor? O. kako sem prišel na to?

ricominciare

A) v. tr. (pres. ricomincio) spet začeti, začenjati:
ricominciare daccapo začenjati znova
si ricomincia! pa smo že spet tam!, nehajmo vendar!

B) v. intr.; v. intr. impers. spet začenjati:
ricomincia a piovere spet začenja deževati

riproporre^*

A) v. tr. (pres. ripropongo) ponovno predložiti, predlagati

B) ➞ riproporsi v. rifl. (pres. mi ripropongo) ponovno predložiti, predlagati se; vnovič se pojaviti, pojavljati:
il problema prima o poi si riproporrà problem se bo slej ko prej znova pojavil

Sardī² -ōrum, m (iz gr. Σαρδώ = lat. Sardinia) Sárdi, Sardín(ij)ci, preb. otoka Sardinija, zloglasni zaradi svoje nezvestobe: CI. Ker so bili sard(in)ski sužnji po sardin(ij)ski vojni zelo poceni, preg.: Sardi venales (o zaničljivih ničvrednežih): VARR. AP. NON., CI. EP., AUR. Od tod adj.

1. Sardus 3 sardín(ij)ski: Tigellius H., mel H. grenek med, creta PLIN. sardinska valjavska ilovica; subst. Sarda -ae, f Sárdka, Sardínka: CI. (z namigom na pomen subst. sarda).

2. Sardŏnius 3 (Σαρδόνιος) sardín(ij)ski: CL., herba V. neka grenka, strupena vrst zlatičnic, menda naše plemenitašice (Ranunculus hirsutus LINN.)

3. Sardōus 3 (Σαρδῷος) = Sardinius: regna O., terra SIL., mare PLIN., insula CL. = Sardinia. Subst. Sardinia -ae, f otok Sardínija: VARR., CI. EP., L., H., MEL., PLIN., MART.; od tod znova adj. Sardiniēnsis -e sardín(ij)ski): terra LUC. FR., triumphus N.

senātor -ōris, m (senex, senātus) član rimskega starešinstva, starešina, senátor. Romul je baje v starešinstvo oz. svet starešin, senat (senatus) izvolil 100 polnopravnih, po starosti, izkušenosti in modrosti odlikujočih se državljanov in jim po priključitvi Sabincev dodal še 100 najplemenitejših mož sabinskega rodu. Tarkvinij Prisk je povečal število senatorjev za 100, ki jih je imenoval patres minorum gentium, prejšnjih 200 pa so odslej imenovali patres maiorum gentium. Sula je povečal število starešin na 600, Cezar na 900, Antonij celo na 1000. Avgust ga je znova znižal na 600 in to število je za časa cesarjev ostalo nespremenjeno. V najstarejših časih je moral biti senator patricijskega rodu, pozneje so senat dopolnjevali zlasti z možmi viteškega stanu. V času republike so sprejemali v senat sprva le nad 60 let stare (senes), pozneje pa tudi precej mlajše može. Za sprejem je bila potrebna določena imovina (census), ki je morala biti vredna sprva 800.000, pozneje 1.000.000, tja do 1.200.000 sestercijev, vendar pa tudi revnih senatorjev ni manjkalo. Zunanja znaka tega dostojanstva sta bila široka škrlatna proga ob tuniki (latus clavus, tunica laticlavia) in črni usnjeni čevlji (calcei nigri ex aluta), okrašeni s črko C (stara obl. za S: senator), imenovano lunula, ki je bila iz srebra ali slonove kosti. Pozneje so senatorjem v gledališču in amfiteatru odkazovali častne, prizorišču najbližje sedeže: CI., L. idr.; pren. o starešinah nerimskih narodov, npr. o rodoških: CI.; o nervijskih: C.; o makedonskih: L.

sollemnis (s soobl. sōlemnis in sōlennis) -e, adv. sollemniter, sōlemniter, sōlenniter (sollus [stlat.] = totus; drugi del te besede etim. ni dokončno potrjen; po nekaterih = lat. annus, po drugih sor. z osk. amnúd [iz debla amb-] = circuitu)

1. vsako leto se ponavljajoč, vsakoleten: Val. Max., Serv. idr., sacra Ca., Lex ap. Ci., sollemne et statum sacrificium Ci., sacrificia solemnia Ci., sollemnia sacrificia L., dies, qui quasi … sollemnes apud omnes sunt … celebrati Ci., statum iam ac prope sollemne in singulos annos bellum L., sollemnīs dapes V.

2. meton.
a) slovesen, slavnosten, prazničen, prazniški, svet: Aug., Tert. idr., ludi Tab. XII ap. Ci., L., O., sollemnis coetus ludorum Ci., sacrum Sen. tr., sicuti in sollemnibus sacris fieri consuevit S., curarit sollemnia sacra Lucr., sollemni more sacrorum Lucr., sollemnes epulae Ci., T., religiones Ci., sollemnia verba Ci., O., vota, dona, arae V., pompa V., Amm., ignis, festum, circus, preces O., cum sollemni habitu L., carmen H., dies … sollemnis mihi sanctiorque paene natali proprio H., dies sollemnes Suet. zaročni dnevi, dnevi zaroke, sacramentum T., auspicia Cl., solemnissimas preces de casto praefatus ore Ap., die solemnissimo natali meo Fr., omnibus sollemniter peractis L., convivium sollemniter instituit Iust., lusus iste, quem … solemniter celebramus Ap.
b) običajen, navaden, ustaljen, vsakdanji: officium Ci., iter sollemne, legitimum, necessarium Ci., sollemnis militum lascivia L., sacra deosque dabo; socer arma Latinus habeto, imperium sollemne socer V., Romanis sollemne viris opus H., Romae dulce diu fuit et sollemne H., sollemnis gloria Ph., mos Suet., cursus Suet., Cl., spectari sollemne olim erat Suet. ali sollemne nobis fuit agitare Gell. je bila navada, je bilo v navadi, sollemnis via Amm. obča, splošna, solemniter se purificantes, solemniter aquā circumspergi Plin. ali transmisso sollemniter Tiberi Amm. ponavadi, običajno, kakor je navada.
c) prav(šnj)i, (pravno)formalen, predpisan, določen, ustaljen: numerus testium Dig., sollemniter cavere, iurare Dig. v skladu z vsem, držeč se pravnih formalnosti. — Od tod subst. sollemne (sōlemne, sōlenne) -is, n

1. slavnost, slovesnost, svečanost, v pl. tudi slovesni običaji: sollemne antiquissimum, sollemne allatum ex Arcadia, sollemne clavi figendi, ludorum, Nemeorum, auspicandorum comitiorum L., soli Fidei sollemne instituit L., iam redeunt iterum sollemnia (sc. Isidis) nobis Pr., Claudio funeris sollemne celebratur T., ludos sollemnibus addere L., sollemnia funerum, pietatis, nuptiarum T., sollemnia Quinquatruum, triumphi Suet., sollemnia magna Iuv.

2. occ. v pl.
a) slovesne daritve, slovesne žrtve: tumulo referunt sollemnia V., tumulo sollemnia mittent V., extis sollemnium vesci L.
b) slovesne čestitke, slovesna voščila: sollemnia incipientis anni Kalendis Ianuariis epistulā precari T. pis(me)no voščiti srečo za novo leto, pis(me)no čestitati.

3. navada, običaj, šega: nostrum illud sollemne servemus Ci., mos … inter cetera sollemnia manet L., mansit sollemne, ut … L., repeterent sollemnia T. naj se znova lotijo običajnega dnevnega dela; sollemne habere z inf. Plin. navado imeti, biti vajen: annua solemnia Amm. letno dani; pesn.: sollemnia (acc. pl. nam. sollemniter) insanire H. na čisto navaden način.

4. v pl. oblíčnosti, formalnosti: sollemnia iuris Dig. pravne obličnosti, testamenti Dig.

sopra

A) prep.

1. na, nad, čez:
accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi

2. na; proti:
buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
stare sopra qcn. pritiskati na koga

3. po (časovno):
bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
dormirci sopra pren. prespati kaj

4. nad, čez, več kot:
pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen

5. o, na:
conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
tornare sopra una decisione premisliti si

6. bolj kot:
mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo

B) avv.

1. zgoraj:
un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju

2. prej, predhodno:
con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno

C) agg. invar.
sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
la parte di sopra gornja stran

Č) m invar.
il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran

splavarsko prislov
(o splavarjenju) približek prevedka ▸ tutajozás, tutajos módon, rönkúsztatás
Pred kratkim je po Muri znova zapeljal brod, sedaj pa je splavarsko oživel še del Drave. ▸ A közelmúltban ismét indítottak tutajt a Murán, most pedig a Dráva egy részén is beindult a tutajozás.
Danes pa lahko gostje na splavih spoznavajo splavarsko tradicijo, hrano, za spomin pa jih še po splavarsko krstijo. ▸ Ma a vendégek megismerkedhetnek a rönkúsztatás hagyományaival és a hagyományos ételekkel, sőt, emlékül még meg is keresztelik őket tutajosok módjára.

spomladi prislov
(v pomladanskem času) ▸ tavasszalŠpargelj sadimo spomladi od aprila do junija, odvisno od kvalitete sadik. ▸ A spárgát tavasszal, április és június között ültessük a palánták minőségétől függően.
Spomladi je treba rastline močno porezati, da bo pozimi veliko barvitih šib. ▸ Tavasszal a növényeket erőteljesen vissza kell metszeni, hogy télen sok színes hajtásuk legyen.
Hotel bodo znova odprli spomladi, ko bodo končana obnovitvena dela. ▸ A szálloda tavasszal nyitja meg újra a kapuit, amint a felújítási munkálatok befejeződnek.

stártati to start

znova to make a fresh start; (letalo) to take off
letalo je startalo pred pol ure the plane took off half an hour ago

sursaut [sürso] masculin skok, poskok; drget

se dresser en sursaut planiti kvišku, pokonci
se réveiller en sursaut planiti iz spanja
faire un sursaut skočiti, planiti kvišku
la sonnerie du téléphone lui fit faire un sursaut ob zvonjenju telefona je planil kvišku
dans un dernier sursaut v zadnjem naporu
éprouver un sursaut d'énergie znova zadobiti moč