Franja

obeliscus -ī, m (gr. ὀβελίσκος raženjček, majhen raženj, metaf. o tem, kar mu je podobno)

1. obelisk: Plin., Suet., Amm., Isid.

2. rožni popek: Aus.

3. raženjček, obelísk, podoba (znamenje) ležečega raženjčka, ki so jo v knjigah dodali ob dvomljivih mestih, sicer imenovana obelus: Aug.

obpóten (-tna -o) adj. sulla strada, lungo la strada; stradale:
obpotno znamenje cippo

obrab|a ženski spol (-e …) tehnika der Abrieb, der Verschleiß, die Abnutzung; medicina die Abnutzung; (obrabljanje) die Schleißwirkung
znamenje obrabe die Abnutzungserscheinung
brez obrabe verschleißlos
odpornost proti obrabi die Verschleißfestigkeit, Abnutzungsfestigkeit
odporen proti obrabi verschleißfest, abnutzungsfest

odličj|e srednji spol (-a …) die Auszeichnung; (znamenje) das Ehrenzeichen; šport die Medaille
podelitev odličij die Siegerehrung

ognjen [é] (-a, -o) feurig (tudi figurativno), Feuer- (krogla der Feuerball, konj das Feuerroß, val die Feuerfront, barva die Feuerfarbe, znamenje das Feuerzeichen)
ognjeno rdeč feuerfarben

olīva -ae, f (izpos. iz gr. ἐλαί[Ƒ]α)

1. olivna jagoda, oliva: Pl., Col., Plin. idr., lecta de ramis H.

2. bot. oljka: Ci., H., olivae ramus V. ali ramulus Col. oljčna vejica, oljkovina, fronde et olivā comptus V. (ἓν διὰ δυοῖν) oljčno listje.

3. meton.
a) oljčna vejica, oljkovína (óljkovina): O., flavā caput nectentur olivā V.; metaf.: undique decerptam fronti praeponere olivam H.
b) pastirska palica iz oljkovine: Damon incumbens tereti olivae V.

Opomba: Oljčne vejice so znamenje miru in plačilo za zmago.

ôrel zoologija aigle moški spol

kraljevi orel aigle royal
morski orel aigle de mer
planinski orel grand aigle; (prapor, znamenje z orlom) aigle ženski spol
dvoglavi orel aigle moški spol à deux têtes (ali bicêphale, impérial)
rimski, napoleonovi orli aigles romaines, napoléoniennes (ali impériales)

ostrivec samostalnik
jezikoslovje (naglasno znamenje) ▸ éles ékezet [hangsúlyjel]
Sopomenke: akut

oven samostalnik
1. (žival) ▸ kosRejci so razkrili svoje težave, med katere spada pomanjkanje centrov za vzrejo ovnov. ▸ A tenyésztők feltárták a nehézségeiket, amelyek között szerepel a kostenyésztő központok hiánya.

2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ KosLuna v Ovnu prinaša ogromno nove energije in navdušenja. ▸ A Hold a Kosban rengeteg új energiát és lelkesedést hoz.Planeti v Ovnu vas bodo napolnili z navdušenjem in veseljem. ▸ A Kosban járó bolygók lelkesedéssel és örömmel fogják eltölteni. Ovni so duhoviti in dobri partnerji, a le za krajše obdobje. ▸ A Kosok szellemesek és jó partnerek, de csak rövidebb időszakra.
Sonce, Merkur in Venera v znamenju Ovna skrbijo za dotok novih življenjskih moči. ▸ A Kos jegyében járó Nap, Merkúr és Vénusz gondoskodnak az új életerő beáramlásáról.

3. nekdaj (vojaška naprava) ▸ kosZaslišal se je neznanski trušč in velik del obzidja se je pod udarci ovna porušil. ▸ Bődületes csattanás hallatszott, és a faltörő kos ütései alatt a fal nagyrésze leomlott.
Od drugega desetletja 15. stoletja so katapulte in ovne začeli zamenjevati težki topovi. ▸ A 15. század második évtizedétől a parittyákat és a faltörő kosokat nehézágyúk kezdték felváltani.

4. (naprava za zabijanje) ▸ kos [cölöpverő]
Lesene kole zabijamo z ovnom preko škripca. ▸ A fából készült cölöpöket egy csigán átvezetett kossal verjük be.

5. (vodna črpalka) ▸ kos [vízszivattyú]
Po približno pol ure hoje pridemo do izvira, speljanega v oven, kjer lahko pri pipi natočimo vodo. ▸ Körülbelül félórás sétát követően eljutunk a kosba vezetett forrásig, ahol a csapnál tölthetünk vizet.
Povezane iztočnice: hidravlični oven

paragraphus -ī, f (gr. παράγραφος) paragráf, slovnično znamenje v obliki S, ki naj naznanja ločitev snovi: Isid.

peterokrák

peterokraka zvezda étoile ženski spol à cinq branches
narisati peterokrako znamenje dessiner un pentacle

phallus -ī, m (gr. φαλλός) fálos, fálus, podoba moškega spolovila, ki so jo ob Bakhovem prazniku nosili okrog kot znamenje rodnosti in rodovitnosti: Arn.

planctus -ūs, m (plangere)

1. šumeče udarjanje s perutmi, šumenje (šumot) peruti: tremuit perterritus aether planctibus insolitis Petr., unum omnes incessere planctibus, unum infestare manus Val. Fl.; tudi pljuskanje (udarjanje, šumenje, bučanje) valov: exprimit et planctus illisae cautibus undae Lucan.

2. udarjanje (bitje) po prsih, rokah in kolkih v znamenje žalovanja, vitje rok, žalni hrup, hrupno žalovanje (= gr. κόμμος): Iuv., gemitus ac planctus T., planctus et lamenta T., si nullis planctibus defuncta revocantur Sen. ph., pectora illiso sonent contusa planctu Sen. tr., verberabam aegrum planctibus pectus Petr., ploratu lamentisque et planctibus tota regia personabat Cu., clamor barbaro ululatu planctuque permixtus Cu., luctus planctusque Lucan., planctu … et longis praefata ululatibus infit Stat., et factus est planctus magnus in Israel Vulg.; pl.: planctus muliercularum Hier.; pooseb.: tunc Luctus et atri pectora circumstant Planctus Maerorque Dolorque, atque omnes adsunt Poenae Sil.

plaudō (plōdō) -ere, plausī (plōsī), plausum (plōsum)

I. trans. s ploskom udariti (udarjati), pleskniti (plesketati), ploskniti (ploskati), biti s čim kaj, kam, ob (na) kaj, po čem: pectora (sc. equorum) manu O., circumstant properi aurigae manibusque lacessunt pectora plausa cavis V., cervicem V. (po)trep(lj)ati, pedibus choreas V. topotaje rajati, plausis alis O. plesketaje (frfotaje) s perutmi (krili). —

II. intr.

1. s ploskom (ploskajoče, tleskajoče) udariti (udarjati), ploskniti (ploskati), pleskniti (plesk(et)áti), tleskniti (tleskati): sumptis quin candida pennis ipsa sibi plaudat crepitante ciconia rostro O. klopoče, garrula limoso prospexit ab elice perdix et plausit pennis O. je zaplesketala (plesknila), je udarila s krili, je zaprhutala, et alis plaudentem nigra figit sub nube columbam V., aversae inter se manus collisae non plaudunt Sen. ph., non Lybico molles plauduntur pectine telae Ps.-V. (Ciris).

2. occ. z rokami ploskati v pohvalo, aplavdirati, prirediti (prirejati) ovacije (v gledališču itd.): clare plaudere, clare plaudere manibus Pl., his in theatro plaudebatur Ci., manus in plaudendo consumere Ci., huic ita plausum est, uti Pompeio plaudi solebat Ci., qui Curioni stantes plauserant Ci., a stantibus plausum esse Suet., plaudere manu, percutere pede Ambr.; komediografi so svoje igre zaključevali s pozivom poslušalcem, naj ploskajo („plaudite!“), od tod: usque ad „plaudite“ venire Ci. do konca igre, donec cantor „vos plaudite“ dicat H.

3. metaf. (po)hvaliti, hvalo da(ja)ti (peti): te curaturum fumo ut combureretur plaudente totā provinciā Ci., versibus alicuius O., ineptiis meis T. (Dial.), ingeniis non ille favet plauditque sepultis H., diis hominibusque plaudentibus Ci., populus me sibilat, at mihi plaudo ipse domi (znamenje samovšečnosti) H., nec ipse tibi plaudis Plin. iun., Apollodoro plaudit imbrifer Nilus Mart.

4. (kot znamenje neodobravanja, nezadovoljstva) s ploskanjem ali cepetanjem (topotanjem, butanjem z nogo ob tla) ne odobravati, izražati nezadovoljstvo: in aliquem Min.

Opomba: Fut. po 2. konjugaciji plaudebit: Vulg.

Plimsoll [plímsəl] navtika

Plimsoll mark; ali line črta na ladji, ki pokaže, do kam se ladja lahko potopi; znamenje nadvodja

plôven (-vna -o) adj. di navigazione, navigante; navigabile, natabile:
plovna smer rombo
plovna pot via di navigazione
reka je plovna vse leto il fiume è navigabile tutto l'anno
strojn. plovni žerjav gru galleggiante
navt. plovno znamenje meda

pobožnost samostalnik
1. neštevno (predanost veri) ▸ ájtatosság, vallásosság, áhítatosságZaradi svoje pobožnosti se je odločil za duhovniški poklic. ▸ Ájtatossága arra késztette, hogy a papi hivatást válassza.
Bila je verna žena in je svojo pobožnost posredovala tudi sinu. ▸ Hívő feleség volt, és vallásosságát továbbadta a fiának.

2. (verski obred) ▸ ájtatosság, áhítatOdvijajo se tudi razne pobožnosti ob vaških kapelah. ▸ A falusi kápolnákban különböző áhítatokat is tartanak.

poppysma -atis, n (gr. πόππυσμα) in poppysmus -ī, m (gr. ποππυσμός) dleskanje, tleskanje (z jezikom), npr. v znamenje pohvale: si mediocris erit, spatium lustrabit utrinque metarum et sortes ducet frontemque manumque praebebit vati crebrum poppysma roganti Iuv.; pri bliskanju, kakor da bi bilo tako mogoče pomiriti nevihto: fulgetras poppysmis adorare consensus gentium est Plin.; v obscenem pomenu: quis ridere potest fatui poppysmata cunni? cum sonat hic, cui non mentula mensque cadit? Mart.

por-rigō² -ere -rēxī -rēctum (iz *por-regō, gl. por)

1. iztegniti (iztegati, iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): Cu., Sen. ph., Sil., Lact., membra Ci., crus L., bracchia caelo O., trans pondera dextram H. (gl. pondus), porrecto iugulo historias audit H., Tityon … per tota novem cui iugera corpus porrigitur V.; occ.
a) porrigere manum (= gr. χειροτονεῖν) Ci. stegniti pri glasovanju = vzdigniti roko v znamenje odobravanja ali pritrditve.
b) po tleh iztegniti (stegniti), (na tla) podreti: hostem L., porrexit in herbis O., si quis ad ingentem frumenti semper acervum porrectus vigilet H. ležeč; od tod porrectus = na mrtvaški oder položen = mrtev, umrl: senex Cat.
c) obrniti (obračati), med. ležati, raztezati (razprostirati) se, segati: scopulus frontem porrigit in aequor O., Rhodope porrecta sub axem V. proti severu, locumque delegit, cuius pars altera colles erant clementer adsurgentes … pars in planitiem porrigebatur T., cubiculum porrigitur in solem Plin. iun., retro porrecta vestigia (naspr. antispectantia) Gell. nazaj obrnjene noge.

2. raztegniti (raztezati, raztegovati), poseb. kot voj. t.t., med. raztezati se, razprostirati se, segati: aciem latius porrigere S., iubet aciem porrigi Auct. b. Afr., porrecto agmine T., donec agmen per saltus porrigeretur T., porrecta in dorso (sc. Albani montis) urbs L., locus non planis porrectus spatiis H., quem ad finem porrecta loca aperta pertinebant C.

3. da(ja)ti, poda(ja)ti, (s)prožiti ((s)prožati), izprožiti (izprožati), (po)nuditi: Pr., Amm., Ap., Auct. b. Afr., Hier., Lact., alicui dextram manum Ci., manūs O., Cu., pocula dextris V., oscula lymphis O., poljubiti (poljubljati); metaf. da(ja)ti, nakloniti (naklanjati): et mihi forsan, tibi quod negarit, porriget hora H., praesidium clientibus opemque amicis Ci. (za)ščititi, pomoči (pomagati); preg.: dextram alicui porrigere „podati komu roko“ v pomoč = dobrotljivo pomoči (pomagati) komu, podpreti (podpirati) koga: quem ad modum mihi advenienti tamquam totius Italiae atque ipsius patriae dextram porrexerint Brundisini Ci.; abs.: porrigentes et dantes Ci., nolle accipere ab ultro porrigentibus Lact.

4. metaf.
a) razširiti (razširjati), (po)več(ev)ati, (po)daljš(ev)ati: spem longius Lact., munificentiam latius Ap., fama porrecta Ap., vectigalia H., brumales porrigit horas (sc. sol) O.; se porrigere raztezati se, sezati: iam fortuna Romana porrigere se ad orientalia regna, non contenta Italiae terminis, coeperat Iust., quis se tua porrigat fortuna O., ad homines quoque nascendos vim numeri istius porrigi pertinereque ait Gell.
b) skrbeti do kdaj za bolnika: ut aliquis porrigatur in id tempus, quod curationi locum praestet Cels.
c) pot(ovanje) nadaljevati: iter dexterum porrigam Ap., iter retrorsum porrigens Ap.
č) kot gram. t.t. zlog (dolžino zloga) podaljš(ev)ati, zategniti (zatezati): syllabam O. (naspr. corripere). — Od tod adj. pt. pf. porrēctus 3

1. raztegnjen, razširjen, razprostrt, širen, širok, dolg: planities Amm., Cael. idr., loca C. širne planjave, planities Amm., porrectā longitudine Cels., porrectior acies T., porrectior Ilva (naspr. brevior Sardinia) Sen. ph. fr.; pren.: porrectior frons Pl. jasno, vedro čelo; subst. porrēctum -ī, n
a) razsežnost, dolgost, dolžina: Epiri, Achaiae, Atticae, Thessaliae in porrectum longitudo Plin.
b) ravna (prema) črta (linija): Vitr., in porrectum G. v ravni črti (liniji) (naspr. in anfractum); pl.: porrecta camporum Min. ravnine, ravnice, ravne poti (naspr. collium flexa).

2. metaf.
a) (časovno) podaljšan, dolg: mora O.
b) kot gram. t.t. podaljšan, zategnjen (naspr. correptus): litterae syllabaeve Q.

Opomba: Sinkop. obl.: porgite Pl., V., porgebat Sil., porxit Stat., porgam Fest., porge Aus., porgens Ci. (Arat.), Val. Fl., porgere Gell., porgi Stat. — Vulg. pf. porregit It.

poudarn|i (-a, -o) lingvistika Betonungs-, Akzent- (znamenje das Betonungszeichen)