Franja

Zadetki iskanja

  • zaporsk|i [ô] (-a, -o) Gefängnis- (zdravnik der Gefängnisarzt, celica die Gefängniszelle, psihoza Gefängnispsychose, osebje das Gefängnispersonal), Haft- (olajšava die Hafterleichterung)
  • zaspati kot dojenček frazem
    (hitro in trdno zaspati) ▸ elszenderül
    Zdravnik mu je dal uspavalne tablete, tako da je zaspal kot dojenček. ▸ Az orvos altatót írt fel neki, ezért elszenderült.
    Sopomenke: spati kot dojenček
  • zastónj gratis, gratuitously; for nothing, free, free of charge; (zaman) in vain, to no purpose

    skoraj zastónj sem to dobil I got it dirt cheap
    to se lahko zastónj dobi it can be had for the asking
    to sem kupil skoraj zastónj I bought it for a song
    zastónj se mučiti to labour in vain, (figurativno) to beat the air
    še zastónj tegá ne bi hotel imeti I would not have it as a gift
    vse moje prizadevanje je bilo zastónj all my efforts were in vain
    ta zdravnik zdravi reveže zastónj that doctor treats poor people free
  • zaupnik moški spol (-a …) policijski: der Konfident, Gewährsmann, Vertrauensmann, V-Mann; pravo (fiduciar) der Treuhänder; pravo (zaupna oseba) die Vertrauensperson
    zdravnik zaupnik der Vertrauensarzt
  • zavarovanj|e2 srednji spol (-a …)

    1. zdravstveno, pokojninsko: die Versicherung
    pokojninsko zavarovanje die Altersversorgung, die Rentenversicherung, Pensionsversicherung
    dopolnilno zavarovanje Zusatzversicherung
    družinsko zavarovanje Familienversicherung
    kmečko starostno zavarovanje die Altershilfe
    obvezno socialno zavarovanje die Sozialversicherungspflicht
    privatno zavarovanje Privatversicherung
    prostovoljno zavarovanje, zamozavarovanje Selbstversicherung
    socialno zavarovanje Sozialversicherung (kratica SV)
    starostno zavarovanje Altersversicherung
    prispevek za socialno zavarovanje der Sozialversicherungsbeitrag
    prispevek za zdravstveno zavarovanje der Krankenkassenbeitrag
    skleniti zdravstveno zavarovanje krankenversichern
    za kar je/ni obvezno zdravstveno zavarovanje krankenversicherungspflichtig/nichtkrankenversicherungspflich- tig
    čas trajanja zavarovanja die Versicherungsdauer
    obveznost zdravstvenega zavarovanja die Krankenversicherungspflicht

    2. ustanova: die Versicherungsanstalt, die Krankenkasse (področno zdravstveno Allgemeine Ortskrankenkasse), der Versicherungsträger
    zavod za pokojninsko zavarovanje die Rentenversicherungsanstalt, Pensionsversicherungsanstalt
    zavod za socialno zavarovanje die Sozialversicherungsanstalt
    dajatev socialnega zavarovanja die Sozialleistung
    zdravnik socialnega zavarovanja der Kassenarzt

    3. (zavarovalno varstvo) der Versicherungsschutz
  • zavodsk|i [ó] (-a, -o) Anstalts- (zdravnik der Anstaltsarzt)
  • zdravilíšče health resort; spa; watering place

    gorsko, klimatično zdravilíšče mountain resort
    gôst v zdravilíšču patient at a health resort
    zdravnik v zdravilíšču doctor at a health resort
  • zdraviliščn|i (-a, -o) Kur- (kompleks die Kuranlage, zdravnik der Kurarzt)
  • zdravilíški

    zdravilíški gôst patient (ali visitor) at a health resort
    zdravilíški hotel spa hotel
    zdravilíška taksa spa tax
    zdravilíški zdravnik doctor at a health resort
  • zdravilíški de(l) balneario

    zdraviliški gost bañista m, agüista m
    zdraviliški park parque m del balneario
    zdraviliški zdravnik médico m de balneario
  • zdravnic|a ženski spol (-e …) medicina die Ärztin (otroška Kinderärztin)
    | svoj. prid.: zdravničin
    | ➞ → zdravnik
  • Zēnō (Zēnōn) -ōnis, acc. -ōna (Varr.), m (Ζήνων) Zénon

    1. grški filozof iz Kitija (Citium) na Cipru, ustanovitelj stoiške filozofske šole; učil je okrog l. 300 v Atenah v stebrišču (gr. στοά); v visoki starosti se je prostovoljno izstradal do smrti: Varr., Ci., Sen. ph., Q.; v pl.: omnes Zenones et Chrysippi Sen. ph.; gr. acc. pl.: Zēnōnas: Mart.

    2. grški filozof iz Ele(j)e (Velia v Lukaniji), učenec Elejca Parmenida okrog l. 460, privrženec eleatske filozofske šole, utemeljitelj in iznajditelj dialektike, Periklov učitelj: Ci.

    3. grški filozof, epikurejec, Ciceronov in Atikov učitelj: Ci.

    4. neki zdravnik: Cels.

    5. grški cesar v 5. stol. po Kr.; od tod adj. Zēnōniānus 3 Zénonov, zénonski, zenonijánski: lex I ustin. Inst. Od tod subst. Zēnōnicī -ōrum, m (Ζηνωνικοί) zénonci, Zenonovi učenci: Aug.
  • zmotljiv pridevnik
    (ki se lahko zmoti) približek prevedkaolyan ember aki tévedhet, esendő
    Res pa je, da je zdravnik človek in zato tudi zmotljiv.kontrastivno zanimivo Igaz, hogy az orvos is ember, és ezért tévedhet.
    Utrujen človek je bolj zmotljiv, napaka se zgodi bistveno hitreje.kontrastivno zanimivo A fáradt ember könnyebben téved, hamarább hibázik.
  • zobn|i [ó] (-a, -o) Zahn- (kamen der Zahnstein, zdravnik der Zahnarzt, grba der Zahnhöcker, krona die Zahnkrone, nitka die Zahnseide, obloga der Zahnbelag, pasta/krema die Zahnpasta, proteza der Zahnersatz, die Zahnprothese, pulpa das Zahnmark, ščetka/krtačka die Zahnbürste, votlina die Zahnhöhle)
  • Zōpyrus -ī, m (Ζώπυρος) Zópir

    1. fiziognom (liceslovec) v Sokratovem času: Ci.

    2. plemenit Perzijec, Megabizov sin, ki se je na zelo krut način sam pohabil in s tem pripomogel, da je kralj Darej Histasp osvojil Babilon: Iust.

    3. zdravnik: Cels.

    4. umetnik cizeler (caelator): Plin.

    5. retor iz Klazomen: Q.
  • ἀκεστής, οῦ, ὁ (ἀκέομαι) zdravnik, krpač (ἱματίων ῥαγέντων).
  • Ἀσκληπιός, ὁ tesalski knez, slaven zdravnik; Ἀσκληπίδης, Ἀσκληπιάδης, ὁ njegov sin Mahaon, zdravnik pred Trojo; Ἀσκληπιάδαι glasovita zdravniška šola na otoku Kosu in Knidu.
  • δημιουργός, ὁ, ep. ion. δημιο-εργός (δῆμος, ἔργον) 1. kdor se bavi s kakim javnim, občekoristnim poslom, delavec, rokodelec, obrtnik, umetnik; stvarnik, početnik, kipar, zdravnik. 2. upravitelj državnih poslov, državni oskrbnik.
  • εἴρω1 [Et. kor. were(i) = govoriti; slov. vrač, zdravnik (= ki je zagovarjal), rota, prisega (= brizin. spom.); s podaljšan. kor. dh.: wer-dh, lat. verbum, nem. Wort, gršk. ῥήτωρ iz ϝρητωρ, ῥῆμα iz ϝρημα, ῥήτρα. – Obl. praes. in impf. samo ep. in ion., fut. ἐρῶ, pf. act. εἴρηκα, pass. εἴρημαι, fut. 3 εἰρήσομαι, aor. ἐρρήθην, fut. ῥηθήσομαι, adi. verb. ῥητέον; ep. in ion. fut. ἐρέω, pf. pass. 3. pl. εἰρέαται, aor. pass. ion. εἰρέθην, NT ἐρρέθην]. 1. govorim, rečem, pravim, pripovedujem, πάλιν ugovarjam, pobijam. 2. obveščam, naznanjam, zapovedujem; obetam, zagotavljam μισθὸς εἰρημένος.
  • Ἐρυξί-μαχος, ὁ zdravnik v Atenah.