-
zaporsk|i [ô] (-a, -o) Gefängnis- (zdravnik der Gefängnisarzt, celica die Gefängniszelle, psihoza Gefängnispsychose, osebje das Gefängnispersonal), Haft- (olajšava die Hafterleichterung)
-
zaspati kot dojenček frazem
(hitro in trdno zaspati) ▸ elszenderül
Zdravnik mu je dal uspavalne tablete, tako da je zaspal kot dojenček. ▸ Az orvos altatót írt fel neki, ezért elszenderült.
Sopomenke: spati kot dojenček
-
zastónj gratis, gratuitously; for nothing, free, free of charge; (zaman) in vain, to no purpose
skoraj zastónj sem to dobil I got it dirt cheap
to se lahko zastónj dobi it can be had for the asking
to sem kupil skoraj zastónj I bought it for a song
zastónj se mučiti to labour in vain, (figurativno) to beat the air
še zastónj tegá ne bi hotel imeti I would not have it as a gift
vse moje prizadevanje je bilo zastónj all my efforts were in vain
ta zdravnik zdravi reveže zastónj that doctor treats poor people free
-
zaupnik moški spol (-a …) policijski: der Konfident, Gewährsmann, Vertrauensmann, V-Mann; pravo (fiduciar) der Treuhänder; pravo (zaupna oseba) die Vertrauensperson
zdravnik zaupnik der Vertrauensarzt
-
zavarovanj|e2 srednji spol (-a …)
1. zdravstveno, pokojninsko: die Versicherung
pokojninsko zavarovanje die Altersversorgung, die Rentenversicherung, Pensionsversicherung
dopolnilno zavarovanje Zusatzversicherung
družinsko zavarovanje Familienversicherung
kmečko starostno zavarovanje die Altershilfe
obvezno socialno zavarovanje die Sozialversicherungspflicht
privatno zavarovanje Privatversicherung
prostovoljno zavarovanje, zamozavarovanje Selbstversicherung
socialno zavarovanje Sozialversicherung (kratica SV)
starostno zavarovanje Altersversicherung
prispevek za socialno zavarovanje der Sozialversicherungsbeitrag
prispevek za zdravstveno zavarovanje der Krankenkassenbeitrag
skleniti zdravstveno zavarovanje krankenversichern
za kar je/ni obvezno zdravstveno zavarovanje krankenversicherungspflichtig/nichtkrankenversicherungspflich- tig
čas trajanja zavarovanja die Versicherungsdauer
obveznost zdravstvenega zavarovanja die Krankenversicherungspflicht
2. ustanova: die Versicherungsanstalt, die Krankenkasse (področno zdravstveno Allgemeine Ortskrankenkasse), der Versicherungsträger
zavod za pokojninsko zavarovanje die Rentenversicherungsanstalt, Pensionsversicherungsanstalt
zavod za socialno zavarovanje die Sozialversicherungsanstalt
dajatev socialnega zavarovanja die Sozialleistung
zdravnik socialnega zavarovanja der Kassenarzt
3. (zavarovalno varstvo) der Versicherungsschutz
-
zavodsk|i [ó] (-a, -o) Anstalts- (zdravnik der Anstaltsarzt)
-
zdravilíšče health resort; spa; watering place
gorsko, klimatično zdravilíšče mountain resort
gôst v zdravilíšču patient at a health resort
zdravnik v zdravilíšču doctor at a health resort
-
zdraviliščn|i (-a, -o) Kur- (kompleks die Kuranlage, zdravnik der Kurarzt)
-
zdravilíški
zdravilíški gôst patient (ali visitor) at a health resort
zdravilíški hotel spa hotel
zdravilíška taksa spa tax
zdravilíški zdravnik doctor at a health resort
-
zdravilíški de(l) balneario
zdraviliški gost bañista m, agüista m
zdraviliški park parque m del balneario
zdraviliški zdravnik médico m de balneario
-
zdravnic|a ženski spol (-e …) medicina die Ärztin (otroška Kinderärztin)
| svoj. prid.: zdravničin
| ➞ → zdravnik
-
Zēnō (Zēnōn) -ōnis, acc. -ōna (Varr.), m (Ζήνων) Zénon
1. grški filozof iz Kitija (Citium) na Cipru, ustanovitelj stoiške filozofske šole; učil je okrog l. 300 v Atenah v stebrišču (gr. στοά); v visoki starosti se je prostovoljno izstradal do smrti: Varr., Ci., Sen. ph., Q.; v pl.: omnes Zenones et Chrysippi Sen. ph.; gr. acc. pl.: Zēnōnas: Mart.
2. grški filozof iz Ele(j)e (Velia v Lukaniji), učenec Elejca Parmenida okrog l. 460, privrženec eleatske filozofske šole, utemeljitelj in iznajditelj dialektike, Periklov učitelj: Ci.
3. grški filozof, epikurejec, Ciceronov in Atikov učitelj: Ci.
4. neki zdravnik: Cels.
5. grški cesar v 5. stol. po Kr.; od tod adj. Zēnōniānus 3 Zénonov, zénonski, zenonijánski: lex I ustin. Inst. — Od tod subst. Zēnōnicī -ōrum, m (Ζηνωνικοί) zénonci, Zenonovi učenci: Aug.
-
zmotljiv pridevnik
(ki se lahko zmoti) približek prevedka ▸ olyan ember aki tévedhet, esendő
Res pa je, da je zdravnik človek in zato tudi zmotljiv. ▸ kontrastivno zanimivo Igaz, hogy az orvos is ember, és ezért tévedhet.
Utrujen človek je bolj zmotljiv, napaka se zgodi bistveno hitreje. ▸ kontrastivno zanimivo A fáradt ember könnyebben téved, hamarább hibázik.
-
zobn|i [ó] (-a, -o) Zahn- (kamen der Zahnstein, zdravnik der Zahnarzt, grba der Zahnhöcker, krona die Zahnkrone, nitka die Zahnseide, obloga der Zahnbelag, pasta/krema die Zahnpasta, proteza der Zahnersatz, die Zahnprothese, pulpa das Zahnmark, ščetka/krtačka die Zahnbürste, votlina die Zahnhöhle)
-
Zōpyrus -ī, m (Ζώπυρος) Zópir
1. fiziognom (liceslovec) v Sokratovem času: Ci.
2. plemenit Perzijec, Megabizov sin, ki se je na zelo krut način sam pohabil in s tem pripomogel, da je kralj Darej Histasp osvojil Babilon: Iust.
3. zdravnik: Cels.
4. umetnik cizeler (caelator): Plin.
5. retor iz Klazomen: Q.
-
ἀκεστής, οῦ, ὁ (ἀκέομαι) zdravnik, krpač (ἱματίων ῥαγέντων).
-
Ἀσκληπιός, ὁ tesalski knez, slaven zdravnik; Ἀσκληπίδης, Ἀσκληπιάδης, ὁ njegov sin Mahaon, zdravnik pred Trojo; Ἀσκληπιάδαι glasovita zdravniška šola na otoku Kosu in Knidu.
-
δημιουργός, ὁ, ep. ion. δημιο-εργός (δῆμος, ἔργον) 1. kdor se bavi s kakim javnim, občekoristnim poslom, delavec, rokodelec, obrtnik, umetnik; stvarnik, početnik, kipar, zdravnik. 2. upravitelj državnih poslov, državni oskrbnik.
-
εἴρω1 [Et. kor. were(i) = govoriti; slov. vrač, zdravnik (= ki je zagovarjal), rota, prisega (= brizin. spom.); s podaljšan. kor. dh.: wer-dh, lat. verbum, nem. Wort, gršk. ῥήτωρ iz ϝρητωρ, ῥῆμα iz ϝρημα, ῥήτρα. – Obl. praes. in impf. samo ep. in ion., fut. ἐρῶ, pf. act. εἴρηκα, pass. εἴρημαι, fut. 3 εἰρήσομαι, aor. ἐρρήθην, fut. ῥηθήσομαι, adi. verb. ῥητέον; ep. in ion. fut. ἐρέω, pf. pass. 3. pl. εἰρέαται, aor. pass. ion. εἰρέθην, NT ἐρρέθην]. 1. govorim, rečem, pravim, pripovedujem, πάλιν ugovarjam, pobijam. 2. obveščam, naznanjam, zapovedujem; obetam, zagotavljam μισθὸς εἰρημένος.
-
Ἐρυξί-μαχος, ὁ zdravnik v Atenah.