Franja

Hippō -ōnis, m (Ἱππών) Hípon,

1. ime dveh afriških mest (od tod Hippo uterque Plin.)
a) Hippō rēgius (Ἱππὼν βασιλικός) kraljevi Hipon v Numidiji (zdaj Bône (Hippone)): L., Auct. b. Afr., Mel., Plin., tudi samo Hippo: N., L., Sil. Soobl. Hippōna Rēgiēnsis: Cassian.
b) Hippō Diarrhytus Ἱππὼν Διάῤῥυτος) vodnati Hipon (ker leži med obilnim vodovjem), mesto v Tuniziji na Belem rtu (zdaj Bizerta ali Banzart): S., Mel., Plin. Od tod adj. Hippōnēnsis -e, hiponski: sinus Mel., Plin., colonia (= Hippo Diarrh.) Plin. iun.; subst. Hippōnēnses -ium, m Hipon(ij)ci: Plin.

2. karpetansko mesto v Tarakonski Hispaniji (zdaj Yepes vzhodno od Toleda) L., pri Plin. imenovano Hippo Nova Novi Hipon.

3. brut(ij)sko mesto na južni strani Zaliva sv. Evfemije, pozneje imenovano Vibo (Vibona, Bibona) Vibon(a) (zdaj Vibo Valentia): Mel., Plin.

hīr, pri gramatikih (večinoma v obl.) īr, (h)īris, (h)īrris, zdaj m, zdaj n, pa tudi indecl. (izpos. iz gr. χείρ ali vsaj sor. s to besedo) roka, dlan, šapa: Luc. ap. Ci. (De finib. 2, 8, 23) (?), Prob., Char., Prisc.

hirati glagol
1. (postajati slaboten) ▸ sorvad, hervad, aszalódikMaja zdaj že lep čas noče jesti, iz tedna v teden bolj hira, njeno telo postaja podobno okostnjaku. ▸ Maja már egy jó ideje nem akar enni, hétről hétre egyre jobban sorvad, a teste egyre inkább csontvázra hasonlít.
Če rastlina brez vidnega razloga hira, jo morate vzeti iz posode in ji natančno pregledati korenine. ▸ Ha a növény látható ok nélkül fonnyadozik, ki kell venni a cserépből és meg kell vizsgálni a gyökereit.

2. (propadati) ▸ hanyatlik, visszaesikPrišlo je do popolnega zatona trgovine v mestnem središču, saj manjše trgovine in butiki kar po vrsti zapirajo vrata, vse bolj pa hirajo tudi veleblagovnice. ▸ A városközpontban teljesen visszaesett a kereskedelem, a kisebb üzletek és a butikok egymás után zárnak be, valamint egyre inkább hanyatlanak a nagyáruházak is.

Hispal -alis, n: Mel., Plin., Sil. in nav. Hispalis -is, acc. -im, abl. -ī, f: Ci. ep., C., Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Isid. Híspal ali Híspalis, mesto v Betijski Hispaniji (zdaj Sevilla). — Od tod adj. Hispalēnsis -e, hispalski: conventus Plin.; subst. Hispaliēnsēs -ium, m Hispal(c)i: T.

Hispānī -ōrum, m Hispánci: Ci., L., Iust.; sg. Hispānus -ī, m Hispánec: Hispanus natione Suet. — Od tod

I. subst. Hispānia -ae, f Hispánija, Španija = ves Pirenejski polotok, ki ga deli reka Hibērus (Hiber, zdaj Ebro) na dve polovici, v Tostransko Hispanijo (Hispānia citerior), tj. vzhodni del, imenovan pozneje Hispānia Tarraconēnsis Tarakonska Hispanija, in Onstransko Hispanijo (Hispānia ulterior, tj. južni in zahodni del, imenovan pozneje Lūsitānia et Baetica Luzitanija in Betijska Hispanija): Varr., Ci., C., N., S., L. idr.; od tod tudi pl. Hispāniae -ārum, f obe Hispaniji, obe hispanski provinci (pokrajini): Ci., N., L., Cu., T. idr. —

II. adj.

1. Hispānus 3 hispanski: populi L., gladius L., sečno orožje rimskih legijskih vojakov, mare Plin., acies Lucan., nomen Q., aurum, Tarraco Mart., legio T., equi P. Veg., oleum Pall.; adv. Hispānē hispansko: loqui Enn. ap. Char.; kot Bajbijev priimek (Baebius) Hispānus -ī, m Hispanski: Plin. iun.

2. Hispānicus 3 hispanski: verbum Varr. fr., Suet., gladius Quadr. fr., vitis Col., fretum (pri Gadesu) Suet.

3. Hispāniēnsis -e, hispanski, v Hispaniji (bivajoč, mudeč se, vršeč se), ki se je dogajal v Hispaniji: actus maritimi Ci., legatus Ci. rimski poslanec v Hispaniji, iter Ci. v Hispanijo, casus Ci. izid vojne (Cezarjeve proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, bellum Vell. vojna (Cezarjeva proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, triumphus Vell. zmagoslavje (Cezarjevo) po (tej) vojni v Hispaniji, Balbus non Hispaniensis natus, sed Hispanus Vell. ne Rimljan, rojen v Hispaniji, ampak hispanski rojak, exercitus T. rimsko vojaštvo v Hispaniji, oceanus Plin., Rhodani ostium Plin. proti Hispaniji; molae Ca. ali gladius L. po hispansko narejen.

Horta -ae, f Hórta, etruščansko mesto (zdaj Orte): P. F. Od tod adj. Hortīnus (Ortīnus) 3 hortski (ortski): classes V.

hortulus -ī, m (demin. hortus)

I.

1. vrtec, vrtič(ek), ogradek: Iuv., Ap., in divitis domini hortulo Cat.; v pl. = majhni vrtni nasadi, majhen gaj (park): hortulos emere Ci., reliquit hortulos quinque iugerum Suet., pomaria hortulique Fr.; poseb. collis hortulorum Suet. poznejši mons Pincius (zdaj Monte Pincio) z vrtnimi nasadi, med katerimi so bili sloviti Luculliani horti; pren.: Epicurus hortulos suos irrigavit Ci. = je svoje filozofske nauke oplemenitil (z Demokritovimi).

2. metaf. collis cupidinis Ap. = sramni (venerin) griček. —

II. ograjen del vinograda: Col.

Hostīlia -ae, f Hostílija, mesto ob spodnjem Padu (zdaj Ostiglia): Plin., T. Od tod adj. Hostīliēnsis -e, hostil(ij)ski: locus Cass.

hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

2. (v zvezi s 'kaj, nič')
hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
ali čemo iti? vogliamo andare?
ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
naj stane, kar hoče costi quel che costi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
usoda je hotela, da destino volle che
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare

Hyarōtis -tidis, acc. -tim, abl. -tī, m (Ὑάρωτις) Hiarótida (zdaj Ravi), Sutlejev pritok v Indiji.

Hydaspēs -is, acc. -ēn, m Hidásp,

1. ena od rek, ki se izlivajo v Ind (zdaj Jhelum); ob njegovih bregovih je Aleksander Veliki zgradil mesti Nikajo in Bukefalo: Cu., Mel., Plin., Lucan., Stat., Iust., Cl., Medus Hyd. V., fabulosus Hyd. H.; pesn. = vzhod, jutrove dežele: tremor Hydaspis Petr. poet. (o Pompeju). Od tod adj. Hydaspēus 3 (Ὑδάσπειος) Hidáspov: Cl., Sid.

2. moško ime
a) Enejev tovariš: V.
b) indijski suženj: fuscus Hyd. H.

Hydrūs -ūntis, f (gr. ὑδροῦς = ὑδρόεις poln kač): Ci. ep., Plin., v lat. obl. Hydrūntum -ī, n: L., Plin. Hidrúnt, mesto na vzhodni kalabrijski obali (zdaj Otranto); Hydrus mons Mel. gora Hidrunt blizu tega mesta, avius Hydrus Lucan. (o gori in mestu). — Od tod adj. Hydrūntīnus 3 hidruntski, pri Hidruntu: mare Cass.

Hypanis -is, m (Ὕπανις) Hípanis, reka v Sarmatiji (današnji južni Rusiji), v spodnjem toku slana (zdaj Bug): Ci., V., O., Pr., Plin., Val. Fl., Stat.

Hypasis (Hyphasis) -is, acc. -im in -in, abl. -ī (Ὕφασις) Hípazis (Hífazis, zdaj Sutlej), najvzhodnejši levi Indov pritok v Pendžabu: Cu., Plin.

Hypata -ae, f (Ὕπατα) Hípata, mestece tesal(ij)skih Enianov (Aenianes) v Sperhejevi dolini ob severnem obronku gore Ojte (Oeta), razvpita po čarovništvu tamkajšnjih starih bab (še zdaj Ipáti): L., Ap. Od tod adj.

1. Hypataeus 3 (Ὑπαταῖος) hipatski, iz Hipate: exsul L.; subst. Hypataeī -ōrum, m Hipatajci, hipatski preb.: L.

2. Hypatēnsis -e, hipatski: ager L.

Hyrcānia -ae, f (Ὑρκανία stperz. Verkâna = Volčja dežela, zdaj Gorgan) Hirkánija, azijska pokrajina ob jugovzhodni obali Kaspijskega (Hvalinskega) morja severozahodno od Partije: Ci., Cu., Mel., Lucan., Iust., Lact. Od tod adj.

1. Hyrcānius 3 hirkán(ij)ski: mare Hyrc. Cu., Plin. = Kaspijsko morje.

2. Hyrcānus 3 hirkan(ij)ski: canis Lucr., tigres V., campus Hyrcanus (= Macedonum Hyrcanorum, gl. spodaj) L., mare Hyrcanum Pr., Mel., Aur., Amm. = Kaspijsko morje, njegov zaliv: sinus Hyrcanus Pr., Hyrcani luci, Hyrcana signa Val. Fl., Hyrcana per avia Stat. subst. Hyrcānī -ōrum, m Hirkán(ijc)i, hirkan(ij)ski preb.: Cat., Mel., Cu., Val. Fl., T., Sil., Iust., toda Macedones Hyrcani T. z Makedonci pomešani Hirkan(ij)ci v Lidiji, preb. makedonske naselbine Hirkanije v Lidiji.

Ïāder, n indecl. Jáder, ilirsko mesto (zdaj Stari Zadar z razvalinami): Mel., Plin., Lucan. Od tod preb. Ïādertīnī -ōrum, m Jadertin(c)i: Auct. b. Alx.

Ïālysus -ī
a) m (Ἰάλυσος) Jalíz, sin Helija (sončnega boga), ustanovitelj rodoškega mesta Jaliza: Ci.
b) slovita Protogenova slika v mestu Rodosu, pozneje v Rimu v svetišču boginje miru (Pax): Ci., Plin., Gell.

2. f (gr. Ἰαλυσός) Jalíz, mesto na otoku Rodosu (še zdaj Jaliso): Mel., Plin. Od tod adj. Ïālysius 3, jališki, pesn. = rodoški: Telchines O.

Ïaxartēs -is, m (Ἰάξαρτης) Jaksárt, reka v perzijski Sogdiani (zdaj Sir Darja v Turkestanu): Mel., Plin., Amm.

ibī̆, adv., prvotno ibī, pozneje ibĭ (iz determinativnega pron. debla i [gl. is]); rabi se vselej le determinativno.

1. krajevno tu(kaj), tam(kaj): Kom., Enn. fr., Cu., Q., idr. Demaratus ibi suas fortunas constituit Ci., in Capitolium pergere atque ibi se cum patruo congregare Ci., ibi alto atque munito loco arcem inexpugnabilem fore L., mons ibi verticibus petit arduus astra duobus O.; nanašajoč se (gr. κατὰ σύνεσιν) na osebe: rediit ad milites, ibi pestifera illa contio Ci.; nanašajoč se na druge adv.: ibi (= apud eum) imperium fore, unde victoria fuerit L., ibi enim postis est, ubi templi aditus est Ci., qua gramen carpsere capellae, ibi ponant corpora phocae O., ubi … ibi Kom., Ci., ibi … unde Ci., Vell., ibi … alibi Cels., ibi … hic Plin.; z gen.: ibi loci Plin. na onem mestu (kraju); (redko) pri glag. premikanja = tja(kaj): cum ibi venerimus G. (Dig.)

2. časovno takrat, tedaj, nato, potem: Pl., Ter., ter conatus ibi collo dare bracchia circum V., ibi infit L., ibi ira est suppressa L. odslej, ibi vero S., L., tedaj (potem) šele prav, pleonast.: ibi tum Ci., cum Caecinae malum minaretur, ibi tum Caecinam postulasse Ci., in senatum ubi ventum est, ibi vero in Quinctium omnes versi L.

3. metaf. v tem (takem) položaju, ob tej priložnosti (priliki), ob (v) teh (takih) razmerah, v takih okoliščinah, v tej stvari, v (pri) tem, s tem ipd.: numquid ego ibi peccavi? Pl., ibi omnibus ire dormitum odiost Pl., ibi sum, ibi nunc sum Ter. pri tem sem, — zdaj = na to mislim, — zdaj, si quid est, quod ad testes reservet, ibi nos quoque paratiores inveniet Ci., ibi te … tuis rapinis explevisses Ci., huic … bella intestina, caedes, rapinae, discordia civilis grata fuere, ibique iuventutem suam exercuit S., non poterat ibi esse quaestio Q.