Franja

fraus, fraudis, gen. pl. fraudium in poklas. fraudum, f (prim. lat. frūstrā, frūstrāre)

1. prevara, premama, ukana, sleparstvo, zvijača, lokavost, goljufija: fraus odio digna maiore Ci., aut vi aut fraude Ci., T. Roscius socios omni (z vsakovrstno) fraude fefellit Ci., omnes eius fraudes atque fallaciae Ci., qui fons est fraudium Ci., adductus est in iudicium Polemocrates de fraude a Dione Ci., zaradi sleparstva, per summam fraudem Ci., sine fraude C., L. pošteno, odkrito, fraude perspectā C., fraude ac dolo aggredi L., fraude mala H. zvito, po tatinsko, fraudem facere legi Pl., L. ali fraudem facere contra legem L. ali adhibere fraudem legi Gell. zakon kršiti, lokavo se mu izogniti, tako tudi fraudem facere senatūs consulto Ci. ep.; v pass. fraus legi fit Dig. S subjektnim gen.: pertuli fraudem invidorum Ci., fraude ac dolo Hannibalis L. po prevari in zvijači; pren.: fraude loci et noctis V., caeli sereni fraude deceptus V. po varljivi vedrini, non hostium, sed locorum fraude Cu., fraude locorum prior T. močnejši (silnejši) od nas zaradi varljivih tal, montium fraude Fl.; z objektnim gen.: cum omnis ab iis fraus … adulescentium nasceretur Ci., cum fraudem legis ostendero Ci. da se je izognil zakonu, fr. concordiae Iust., si quid in fraudem creditorum factum sit Dig. v prevaro upnikov, da bi bili upniki prevarani.

2. occ. prevara samega sebe, pomota, zmota: is me in hanc illexit fraudem Pl., imperitos in fraudem illicis Ter., pellicere in fraudem Lucr., quae iacere in fraudem possent Lucr., in eam fraudem videtur mihi divinitus incidisse Ci., in fraudem delabi, in fraudem deduci Ci., quis deus te in fraudem egit? Ci., haec te opinio falsa in istam fraudem impulit Ci., sua quemque fraus maxime vexat Ci.

3. meton. (po sleparstvu prizadeta) škoda, okvara, izguba: id mihi fraudem tulit Ci., ne ea res Verri fraudi esse posset Ci. da bi mu to ne moglo škodovati, da bi mu to ne moglo biti v škodo, ne fraudi sit VII viris, quod … Ci., senatus diem statuit, ante quam liceret sine fraude discedere S., nodo coërces viperino sine fraude crines H. ne da bi jim škodila … , quod sine fraude mea populique Rom. fiat L. brez moje škode in škode rim. naroda, ut qui transisset, sine fraude esset L. da bi ostal nekaznovan, fraus et ipsa noxa dicitur et quasi poenae quaedam praeparatio Dig.

4. metaf. hudodelstvo, zločin, pregrešek, pregrešitev, pregreha: si Rabirius fraudem capitalem admisit Ci., fraudes inexpiabiles concipere Ci., fraudem suscipere Ci., scelus fraudemque nocentis dicendo subicere odio civium Ci., qui capitalem fraudem ausi (po drugih frausi) in vinculis essent L. fraudem committere H.

5. meton. slepar, goljuf: fur, fugitive, fraus populi! Pl., gerro, iners, fraus … Ter.

6. pooseb. Fraus Prevara, boginja prevare: Ci., M.

Opomba: Stlat. skrč. obl. frūs, od tod frūdī = fraudī Lucr., frūdēs = fraudēs Naev. fr.

funkcionar samostalnik
(uradnik) ▸ tisztviselő, tisztségviselő, funkcionárius

Gabīnus 3 gabijski, iz Gabijev: via Gabina cesta iz Gabijev v Rim L. cinctus Gabinus, gl. cīnctus, Iuno Gabina V. v Gabijih čaščena, ager L. ritus LUCAN. sanum T. lehnjak (láhkovec); pl. subst. Gabīnī -ōrum, m Gabijci: L. Od tod Gabīnius 3 Gabinij(ev), ime rim. plebejskega rodu, izmed katerega so poseb. znani:

1. A. Gabinius Avel Gabinij, ki je kot tr. pl. l. 139 predlagal zakon, imenovan „lex tabelaria“: CI.

2. A. Gabinius, tr. milit. pod Sulo pri Hajroneji (l. 86): CI.

3. P. Gabinius Capito Publij G. Kapiton, Katilinov sozarotnik: CI., S.

4. A. Gabinius, tr. pl. l. 67 Ciceronov sovražnik, strasten pompejevec; na njegov predlog (lex Gabinia) je Pompej dobil vrhovno poveljstvo zoper morske roparje; l. 58 je upravljal Sirijo in si v povezavi s Klodijem prizadeval, da je bil Ciceron izgnan. Kot prokonzul v Siriji je brez senatove vednosti postavil na prestol Ptolemeja Avleta: CI., C. Ko se je l. 54 vrnil, je bil obsojen zaradi podkupovanja volivcev in je moral v izgnanstvo. Umrl je l. 47 v Saloni: CI., C. idr. Od tod adj. Gabīniānus 3 Gabinijev, (= P. Gabinija Kapitona), gabinijski: tempus, miles CI. Kot nom. propr. Gabīniānus -ī, m Gabiniján, sloveč govornik v Galiji v času Vespazijana: T.

gauche [goš] adjectif levi; neroden, nespreten; kriv, skrivljen, zvit; féminin levica (tudi politique) leva stran, militaire levo krilo; masculin odklon v levo

la main gauche leva roka
geste masculin gauche nerodna kretnja
règle féminin (toute) gauche (čisto) zvito ravnilo
centre masculin gauche (politique) zmerna levica
extrême gauche féminin skrajna levica
à gauche à main gauche levo, na levi strani
jusqu'à la gauche (populaire) do zadnjega, popolnoma
à gauche! (militaire) na levo!
à gauche masculin, (militaire) obrat na levo
mariage masculin de la main gauche priležništvo, konkubinat, »divji, koruzni« zakon
être de gauche, à gauche (politique) biti levičar, biti levičarsko usmerjen
se lever du pied gauche (figuré) z levo nogo vstati
en mettre à gauche, mettre de l'argent à gauche (familier) dati si kaj na stran, varčevati
passer l'arme à gauche (familier, figuré) umreti
prendre la gauche tenir sa gauche, conduire à gauche voziti po levi strani
prendre du gauche zviti se

glasíti se sonner, s'énoncer, s'exprimer

odgovor se glasi takole la réponse est conçue en ces termes, voici les termes de la réponse
zakon se glasi takole la loi s'exprime ainsi
kako se glasi pravilo? quelle est la règle?
na ime se glaseč nominatif

globalen pridevnik
1. (o svetu kot povezani celoti) ▸ globális, világ-Angleški jezik postaja, če še ni, jezik globalne komunikacije. ▸ Az angol kezd a globális kommunikáció nyelvévé válni, ha még nem az.
Povezane iztočnice: zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine, globalni dogovor o beguncih

2. ekologija (o segrevanju Zemlje) ▸ globálisCilj je omejiti dvig globalne temperature na največ dve stopinji Celzija. ▸ A cél az, hogy a globális hőmérséklet-emelkedés ne haladja meg a két Celsius-fokot.Za globalno otoplitev je kriv človek s svojim pretiranim onesnaževanjem ozračja. ▸ A globális felmelegedésért az ember a hibás a súlyos légköri szennyezéssel.

3. (celostni) ▸ globális, átfogóPsihosomatika poudarja z vso močjo globalni vidik človeka. ▸ A pszichoszomatika minden erejével az ember globális aspektusát hangsúlyozza.
Menim, da se krščanskost posameznikovega prepričanja skriva v precej bolj globalnem razumevanju življenja. ▸ Úgy vélem, hogy az ember kereszténysége az élet sokkal átfogóbb megértésében rejlik.

gozd [ó/ò] moški spol (-a; -ovi) der Wald (tudi rastlinstvo, botanika, gozdarstvo); gozdarstvo oskrbovan: der Forst; die Waldung; (hosta) das Holz; -wald ( rastlinstvo, botanikamočvirski Bruchwald, monsunski Monsunwald, tropski deževni Regenwald, tropski gorski Nebelwald, tropski sušni Trockenwald; geografija po vrsti, izkoriščanju: galerijski Galeriewald, nizki Niederwald, pašni Hütewald, produktiven Nutzwald, prebiralni Femelwald, trajni Dauerwald, varovalni Bannwald, visoki Hochwald, zaščitni Schutzwald; po drevju: iglasti Nadelwald, listnati Laubwald, mešani Mischwald, borov Föhrenwald, Kiefernwald, bukov Buchenwald, hrastov Eichenwald, smrekov Tannenwald, Fichtenwald)
bog gozda der Waldgott
izraba/izkoriščanje gozda die Waldnutzung, Forst(be)nutzung
rob gozda der Waldrand
krčenje gozda die Rodung, zgodovina die Neulandgewinnung
dovoljenje za krčenje gozda die Rodungsbewilligung
prositi za dovoljenje za krčenje gozda einen Rodungsantrag stellen
brez gozda unbewaldet, če je bil gozd posekan: entwaldet
z malo gozda pokrajina: holzarm, waldarm
porasel z gozdom bewaldet
gospodariti z gozdom gozdarstvo beforsten
gojitev gozdov der Waldbau
odmiranje gozdov das Waldsterben
škoda v gozdu/kršitev predpisov o varstvu polj in gozdov die Forstfrevel, der Frevel
varstvo gozdov der Forstschutz
gozdovi množina površine: das Waldland
gospodarjenje z gozdovi die Forstwirtschaft
zakon o gozdovih das Forstgesetz
proti gozdu waldwärts
v gozdu im Wald
v gozd in den Wald (hinein)
iz gozda aus dem Wald
po gozdu durch den Wald, im Wald
sprehod po gozdu der Waldspaziergang
kot v gozd, tako iz gozda wie man in den Wald hineinruft, so schallt es heraus
od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor (lauter) Bäumen nicht
ti o volku, volk iz gozda wird der Wolf genannt, kommt er gerannt

grace¹ [greis] samostalnik
milina, dražest, privlačnost, ljubkost; okras; milost, naklonjenost, usluga; usmiljenje; molitev pred jedjo in po njej
britanska angleščina dovoljenje, odločba; vljudnost; igra z obročem; naslov vojvode ali nadškofa (Your, His Grace)

act of grace zakon o amnestiji
airs and graces šopirjenje
with a bad grace nevljudno, neprijazno
to be in s.o.'s grace biti v milosti pri kom
grace to boot! bog se nas usmili!
with a good grace v milosti pri kom
in s.o.'s good graces v milosti pri kom
to say grace moliti pred jedjo ali po njej
days of grace dnevi odloga plačila
the Three Graces tri gracije
to fall from grace grešiti
time of grace doba prepovedi lova
in the year of grace v letu gospodovem

gradus -ūs, m (gradī)

1. korak, stopinja: PAC. FR., ACC. FR., ENN. FR., TER., SEN. PH., Q. idr. gr. militaris PL., anilis V., tremulus O., gradum facere CI. stopinjo narediti = stopiti, citato (concito) (PH.) gradu L. pospešil je korak, z urnim korakom, hitro = concito gradu PH., (naspr.) quieto et placido gradu PH. počasi in mirno, ingenti gradu O. (gr. μακρὰ βιβάς HOM.) široko stopaje, ingentes gradus ferre O. široko stopati, gradum proferre L. naprej iti, gradum referre L. ali retro dare FL. nazaj iti, gradum inferre T. ali gradum inferre in hostes L. pomakniti se proti sovražniku, gradum conferre spopasti (spoprijeti, zgrabiti) se: L., T., pa tudi = sniti se na pogovor (razgovor), pogovarjati se, razgovarjati se: PL., V., pleno gradu ad castra hostium tendere ali aciem instructam pleno gradu in hostem inducere L. s hitrimi (naglimi) koraki, gradum addere (sc. gradui) L. hitro narediti korak za korakom, suspenso gradu L. po prstih, gradum celerare V. korak pospešiti, hiteti, gradum continere V. ali sistere V., CU. ali sustinere O. ustaviti se, obstati; pren.: (spondēus) habet stabilem quendam ... gradum CI. korak, hod, primus gradus imperii CI. ali capessendae rei publ. N. prvi korak do vladarstva, prvi korak na političnem prizorišču, prius tarda necessitas leti corripuit gradum H. je pospešila (podvojila) korak = se je jela hitreje bližati, mortis gradum timere H. bati se bližajoče se (bližnje) smrti, gradum fecit ex aedilitate ad censuram L. z edilitete je takoj preskočil na cenzorstvo = po ediliteti je takoj postal cenzor, eo gradu via facta est ad consulatum L., primos gradūs (amoris) vicinia fecit O., incipis ... primo lapsus abire gradu PR., non gradu (korakoma, polagoma), sed praecipiti cursu (v naglem teku) a virtute descitum, ad vitia transcursum VELL.

2. occ. kot borilni t. t. zavzeto mesto, stojišče, položaj: de gradu pugnare L. s trdnega položaja (stojišča, mesta, stališča), in suo quisque gradu obnixi pugnabant L., stabili gradu impetum hostium excipere L., gradu movere (aliquem) L. z zavzetega mesta potisniti, pregnati, izpodriniti (koga), hostes gradu demoti (= moti) L., in gradu stetimus, certi non cedere O., stabili gradu e ripa vulnera dirigebant T.; pren. ugoden položaj, ugodna namestitev; mirnost (duha): iterum (Xerxes) ab eodem gradu depulsus est N., de gradu deici CI. pustiti se zbegati, deiectus de gradu CI. EP., non deiectus, ne motus quidem gradu SEN. PH., corda virûm mansere gradu SIL. so ostala mirna.

3. meton. stopnja, stopnica, klin (pri lestvi); večinoma v pl. gradūs stopnice, stopnišče, stolba: cum dextro pede primus gradus ascenditur VITR., scalarum gradus CI., gradūs eiusdem templi tollebantur CI., frequentissimi in gradibus Concordiae (= Konkordijinega svetišča) steterunt CI., aerea cui gradibus surgebant limina V., gr. alti V., longi O. navzdolž se dvigajoče, per gradus deiectus L. ali per gradus dec(idere, per gradus labi L. po stopnicah navzdol, perque quater denos itur in illa gradūs O., pergradus saltare PETR. od klina do klina; occ. v pl. stopnjasto (stopničasto) zgrajene vrste sedežev v gledališču ali odri na cestah za gledalce ob slovesnih sprevodih: subitarii gradus et scaena T., exstructi sunt spectaculorum gradus T.; pren. v sg.: at Novius collega gradu post me sedet uno H. sedi eno vrsto (sedežev) za menoj = je po dostojanstvu eno stopnjo za menoj.

4. metaf.
a) kot agr. t. t. oddelek med razoroma, kraj, leha: gr. soli crudi COL., secundus vel tertius gradus COL.
b) guba, gubica, vraska na konjskem nebu (takih je 12): sanguinem detrahere gradu tertio de palato P. VEG.
c) lasna vrsta, kita las: comam in gradus frangere Q., caput in gradus atque annlos comptum Q., coma in gradus formata SUET.
č) kot glasbeni t. t. stopnja glasov (tonov): sonorum gradūs CI., ab ima (voce) ad summam ac retro multi gradus (sunt) Q.
d) kot gram. t. t. primerjalna stopnja: gr. positivus PRISC., gr. absolutus ali primitivus (= positivus), gr. comparativus, superlativus CHAR.
e) stopnja = red, zaporedje, vrsta: a virtute ad rationem video te venisse gradibus CI. stopnjema, polagoma, renuntiatio gradūs habet CI. ima svoje zaporedje, se vrši zaporedno, perque gradūs (= gradatim) uterum pectusque humerosque manusque ambit (cortex) O., tertio gradu primores civitatis scripserat (heredes) T.
f) stopnja časa, stopnja starosti, doba: gr. temporum CI., Q., aetatis CI. EP., LUCR., VELL., Q., T., inferior gr. aetatis VARR., omnes gradus aetatis CI., per aetatis gradus ali per omnes aetatis gradus SUET., pro gradu aetatis IUST., opportunum quaerere gradum VAL. MAX. ugoden čas, lepo priložnost.
g) vrsta rodu, koleno, člen sorodstva: necessitudinum gr. CI., ille gradu propior sanguinis (krvnega sorodstva) O., totidem gradus distamus a Iove: gr. cognationis SEN. RH., gradu cognationis aliquem attingere SEN. RH. biti s kom v sorodu, nullo gradu contingere Caesarum domum SUET. prav nič ne biti v sorodu s cesarsko rodovino, a matre (po materi, po mleku) aliquem artissimo gradu contingere SUET. biti s kom v najbližjem sorodstvu, affinitatis gr. PLIN. IUN. gradus a consortio coniugii exceptus AMBR. koleno sorodstva, ki prepoveduje zakon (zakonsko zvezo); tudi častna stopnja v človeški družbi, v rodbini ali prijateljstvu: gradus plures sunt societatis hominum CI., gradum filii apud eum habuit L. z njim je bil v sinovskem razmerju, ab illo traditi ad hunc gradum amicitiae tuae ascendimus CI.
h) stopnja v častnih službah, častna stopnja, čast, čin, dostojanstvo: senatorius gr. CI., in amplissimo gradu dignitatis CI., ex tam alto dignitatis gradu CI., altior gr. dignitatis CI., summum ... gradum tenere et dignitatis et gratiae CI., ascendens gradibus magistratuum CI., qui (populus Rom.) te ... tam mature ad summum imperium per omnīs honorum gradus extulit CI., secundum gradum imperii tenere N. = zavzemati prvo mesto za kraljem; tudi brez gen.: quis est civis, praesertim hoc gradu, tam oblitus beneficii vestri CI., eodem gradu fuit apud Alexandrum N. imel je isto dostojanstvo, opravljal isto častno službo.
i) stopnja, razvrstitev po stopnjah, postopnost vsakovrstnega stanja in razmerja: infimus fortunae gradus CI., oratorum aetates et gradus CI., ut gradus essent ambitionis inter aequales CI., mille argumentorum gradus T.

Opomba: Star. gen. sg. graduis: VARR.; dat. sg. gradū: LUC. AP. FEST.; acc. pl. (po 2. deklinaciji) gradōs: PAC. FR.

grȁđanskī -ā -ō
1. meščanski: -a škola; građanski stalež
2. državljanski: gubitak -ih prava; građanski zakonik; -o pravo; građanski rat
3. civilen: građanski brak civilni zakon; -o odijelo; -o pismo civilna pisava, ob času Petra Velikega modernizirana cirilska azbuka

gravitacijsk|i (-a, -o) Gravitations- (zakon das Gravitationsgesetz, konstanta die Gravitationskonstante, teorija die Gravitationstheorie, polje das Gravitationsfeld)
figurativno gravitacijsko območje : mesta ipd.: das Einfallgebiet, der Anziehungsbereich
das Einzugsgebitet

gravitacíjski de (la) gravitation

gravitacijski zakon loi ženski spol de la gravitation (universelle)
gravitacijska sila gravitation ženski spol, force ženski spol d'attraction

gravitacíjski

gravitacijski zakon ley f de la gravitación (universal)
gravitacijska sila gravitación f

guarentigia f (pl. -gie, -ge) pravo jamstvo, svoboščina:
guarentigie costituzionali ustavna jamstva
Legge delle guarentigie hist. zakon o jamstvu in svoboščinah

Hortēnsius 3 Horténzij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; poseb. Q. Hortensius Hortalus Kvint Hortenzij Hortal, pesnik in poleg Cicerona najslavnejši rimski govornik, Ciceronov tekmec, roj. l. 114, pretor l. 72, konzul l. 70, umrl v mesecu aprilu l. 50: Varr., Ci., N., O., Lucan., Q., T. Njegova hči Hortēnsia -ae, f Horténzija, tudi slovita govornica: Val. Max., Q. Kot adj. = Hortenzijev: lex Ci., Gell., Dig. zakon, ki ga je l. 286 uvedel diktator Kvint Hortenzij. — Od tod adj. Hortēnsiānus 3 Hortenzijev (= govornika Hortenzija): eloquentia Val. Max., aedes Suet.; pl. subst.: illa Hortensiana scribere Ci. ep. oni (Ciceronov filozofski) spis z naslovom „Hortensius“ (prim. cohortati sumus, ut maxime potuimus, ad philosophiae studium eo libro, qui est inseriptus Hortensius Ci. (De divin. 1, 1)); ta spis se nam je ohranil le v odlomkih.

iglesia ženski spol cerkev, božji hram, tempelj, svetišče; krščanska občina; duhovščina; cerkvena država; veroizpoved

iglesia catedral stolnica, katedrala
iglesia metropolitana, iglesia mayor glavna cerkev
iglesia ortodoxa, griega pravoslavna (grško-katoliška) cerkev
iglesia parroquial župna cerkev
iglesia reformada reformirana cerkev
Estado(s) de la Iglesia Cerkvena država
hombre de iglesia duhovnik
casarse por detrás de la iglesia skleniti »divji« zakon
cumplir con la iglesia opraviti velikonočne cerkvene dolžnosti

īgnis -is, abl. -e in -ī, m

I.

1. ogenj: ignis aeternus, sempiternus (sc. Vestae) Ci., ab igne ignem capere Ci. luč ob luči prižgati, ignem ex lignis viridibus fieri iussit Ci., nulla materia nisi admoto igni ignem concipere potest Ci., lapidum conflictu atque tritu elici ignem videmus Ci., subditis ignibus aquae fervescunt Ci., cum templum illud arderet, in medios se iniecit ignes Ci., in Phalaridis tauro succensis ignibus torreri Ci., ignes, qui ex Aetnae vertice erumpunt Ci., hisce animus datus est ex illis sempiternis ignibus, quae sidera et stellas vocatis Ci., celeriter ignem comprehendere C., operibus ignem inferre C., ignibus significatione facta C., fumo atque ignibus significabatur C., ignem accendere V., turdos versare in igne H. ob ognju, na ognjišču, ignis aëre purior O., dare aliquid ignibus Pr. ali igni Val. Fl. zažgati kaj, dare alimenta igni Cu., vivus ignis Vell. = živo oglje, (žerjavica), e cavernis maris ignis eruptio Sen. ph., malleoli ignesque Auct. b. Alx. goreče puščice, aquā et igni (aquā ignique, igni atque aquā) alicui interdicere, gl. inter-dīcō; preg. = ognjena izkušnja, izkušnja v ognju: igni probatus Ci. v ognju preizkušen (kakor zlato), amicitia igni perspecta Ci. ki je prebilo izkušnjo v ognju; meton. = zvezda: velut inter ignes luna minores H.

2. occ.
a) ogenj = požar: deorum templis ignīs inferre Ci. svetišče zažgati, iam … clarior ignis auditur V. prasketanje (prskanje) ognja, — plamena, pluribus simul locis … ignes coorti sunt L., idem annus gravi igni urbem affecit T., igni ferroque, ferro ignique, ferro atque igni, ferro igni, gl. ferrum.
b) živ ogorek, goreča bakla, goreče poleno: eorum ignīs e manibus extorsi Ci., ignis in aquam coniectus continuo restinguitur Ci., ignibus armata ingens multitudo L.
c) mučilni ogenj: cum ignes … ceterique cruciatus admovebantur Ci., instrumenta necis ferrumque ignesque parantur O.
č) grmadni ogenj (plamen), goreča grmada: in ignem ponere Ter., aliquem igni cremare, necare, interficere C., nigri ignes H. ali ignes supremi O. pogrebni ogenj, alienis ignibus ardent O.
d) stražni ogenj: Pompeius … ignes fieri prohibuit C., magnum numerum ignium facere N., Thessali (= Mirmidonov) ignes H., ignibus exstinctis L.
e) blisk, (izpodnebna) strela: Diespiter igni corusco nubila dividens H., fulsere ignes et conscius aether V., ignes rutili, trisulci, nubibus elisi O., saevi O. (o eni streli). —

II. metaf. ogenj =

1.
a) blesk, iskrost, sijaj(nost), npr. oči: ignis oculorum Ci., oculi igne micantes O. iskre; zvezd: iam clarus occultum Andromedae pater florentes igne smaragdi Stat., ostendit ignem H. svetlobo, lunae curvati ignes H. ognjeni (svetli) lunin krajec (srp); draguljev: Mart.; kovin: Cl.
b) rdečica lic: cum eo igne, qui est ob os offusus Ci., igne genas et sanguine torquens Stat.; od tod sacer ignis divji ogenj, hudo vnetje človeškega in živalskega telesa z rakastimi uljesi: Cels., Col., contractos artus sacer ignis edebat V.

2. (o pogubnih osebah in stvareh) ogenj, plamen, požar: ne parvus hic ignis (= Hannibal) incendium ingens exsuscitet L., et Syphacem et Carthaginiensis, nisi orientem illum ignem oppresissent, ingenti mox incendio arsuros L. ali: quem ille obrutum ignem reliquerit, … eum se exstincturum L. (o vojni).

3. ogenj duha: quidam divinus ignis ingenii et mentis Ci. fr., huic ordini ignem novum subici non sivistis Ci. nov povod (vzrok) sovraštva, ebrietas ignis in igne fuit O. = „je ogenj z oljem gasila“.

4. ogenj navdušenja, navdušenost, vnetost: aetherios animo conceperat ignes O., laurigeri ignes Stat.

5. ogenj (plamen, žar) ljubezni, ljubezen: (Dido) caeco carpitur igni V., miseram tuis dicens ignibus uri H., non erubescendis adurit ignibus (Venus) H., arguens, quam lentis penitus macerer ignibus H., tectus magis aestuat ignis O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., castissimi ignes Porciae Val. Max., ign. secundus Prud. ljubezen, zakon; meton. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka, ljubimec, ljubimka, ljubica: meus ignis, Amyntas V., si non pulchrior ignis (= Helena) accendit obsessam Ilion H., meus ignis abest O., dum tuus ignis eram O. —

III. sinekdoha toplota, gorkota, vročina, žar: ignes solis, Phoebei, siderei, diurni, aeris O., aestivi Pr. vroči dnevi.

ignoranza f

1. nevednost, nepoznavanje:
la legge non ammette ignoranza zakon ne dopušča nepoznavanja

2. neznanje, neizobraženost

3. neolikanost, nevzgojenost; neotesanost; ignorantstvo:
comportarsi con ignoranza neolikano se vesti
PREGOVORI: la superbia è figlia dell' ignoranza preg. nadutost je hči nevednosti

impuesto moški spol davek, pristojbina

impuesto de consumo potrošnina
impuesto suntuario luksusni davek
impuesto territorial zemljiški davek
impuesto de timbre kolekovina
impuestos directos neposredni davki
ley de impuesto davčni zakon
sujeto a impuesto(s) davku podvržen, obdavčen
cargar (gravar) con impuestos obdavčiti

inclination [-nasjɔ̃] féminin poklon; nagnjenje, ljubezen

faire une inclination de tête pri-, po-kimati
par inclination iz ljubezni
avoir de l'inclination pour la musique imeti ljubezen do glasbe
mariage masculin d'inclination poroka (zakon) iz ljubezni
profonde inclination globok priklon