Franja

quarto

A) agg. četrti:
due alla quarta mat. dve na četrto potenco
la quarta elementare šol. četrti razred osnovne šole
la quarta dimensione četrta dimenzija, čas
il quarto potere sedma sila, novinarstvo
il quarto mondo polit. tretji svet
quarta malattia med. četrta bolezen

B) m

1. četrtina
primo, ultimo quarto astr. prvi, zadnji lunin krajec

2. četrtinka, četrt litra; četrt kilograma:
cappotto tre quarti, un tre quarti obl. tričetrtinski plašč
un quarto d'ora, un quarto četrt ure

3. ekst. trenutek:
avere il proprio quarto d'ora di notorietà doživeti svojih pet minut, svoj trenutek slave
passare un brutto quarto d'ora pren. biti v težavah, v škripcih
quarto d'ora accademico akademska četrt (ure)
quarti di finale šport četrtfinale

4. tisk kvart, četverka:
in quarto v kvart formatu

5.
quarti di nobiltà plemeniti predniki

6. navt. štiriurno dežurstvo

quīnquātrūs -uum, f (quīnque) kvinkvátre, dve slovesnosti, obhajani Minervi na čast, in sicer

1. velike kvinkvatre (maiores) od 19. do 23. marca (hkrati tudi šolske počitnice, sklep šolskega polletja): Pl., Ci. ep., H., T., Col., Iuv., Aus., Suet., cur sit Quinquatrus illa vocata dies O., quinquatribus ultimis venerunt legati L. na zadnji dan (velikih) kvinkvater = 23. marca, in

2. male kvinkvatre (minores: O. ali minusculae Varr., Fest.), obhajane dne 13. junija. Ime ni nastalo, ker so trajale (velike) kvinkvatre pet dni (kakor navaja še O., Fasti 3, 810), ampak ker so jih obhajali peti dan po idah: Varr., Gell., Fest. — Soobl.
a) quīnquātrēs (Quīnquātrēs) -ium, m: Prisc.
b) quīnquātria (Quīnquātria) -ium, n: Suet.

rame³ [ram] féminin ris (500 pol papirja); 20 rol papirnatih tapet; kompozicija, vrsta vagonov; metrojski vlak; marine niz, vlak ladij

la dernière rame est passée il y a une minute zadnji (metrojski) vlak je odpeljal pred eno minuto

razred moški spol (razréda …)

1. die Klasse (cenovni Preisklasse, davčni Steuerklasse, eksplozivni Explosionsklasse, kakovostni Qualitätsklasse, Güteklasse, kristalni Kristallklasse, luksuzni Luxusklasse, nevarnostni Gefahrklasse, odpornosti proti ognju Feuerwiderstandsklasse, standardni Standardklasse, tržni Handelsklasse, turistični Touristenklasse, volilni Wählerklasse, zavarovalni Versicherungsklasse)
razred zase die Sonderklasse

2. družbeni: die Klasse, Gesellschaftsklasse (delavski Arbeiterklasse, srednji Mittelklasse, višji Oberklasse)
pravosodje v interesu vladajočega razreda die Klassenjustiz

3.
plačilni razred die Besoldungsklasse, die Besoldungsgruppe, die Dienstaltersstufe, die Gehaltsstufe, Gehaltsklasse, die Vergütungsgruppe
zavarovalni razred Beitragsklasse
cenovni razred die Preislage, die Preisklasse
v srednjem cenovnem razredu mittelpreisig

4. v šoli: die Klasse (prvi erste …), die Schulklasse; prostor: der Klassenraum, das Klassenzimmer, die Klasse
ponavljati razred [sitzenbleiben] sitzen bleiben, nicht versetzt werden
pustiti ponavljati razred koga (jemanden) [sitzenlassen] sitzen lassen
vpisati v prvi razred (ein Kind) einschulen
zadnji razred die Entlassungsklasse
predstavnica/predstavnik razreda die Klassensprecherin, Schülersprecherin/ der Klassensprecher, Schülersprecher
srečanje razreda das Klassentreffen
učenec prvega/drugega/tretjega … razreda der [Erstkläßler] Erstklässler/[Zweitkläßler] Zweitklässler/[Drittkläßler] Drittklässler
najboljši v razredu der Klassenbeste ( ein -r)
število učencev v razredu die Klassenstärke
z … razredi -klassig (s štirimi vierklassig)

5. šport die Klasse (mladinski Jugendklasse, članski Seniorenklasse, čolnov Bootsklasse)
|
… srednjega razreda Mittelklasse-
(avtomobil der Mittelklassewagen)
železnica prvega/drugega razreda Erste-Klasse/Zweite-Klasse
(oddelek das Erste-Klasse-Abteil, vagon drugega razreda der Zweiter-Klasse-Wagen)
po razredih klassenweise
figurativno razred zase die Extraklasse

reemplazo moški spol nadomestitev, zamena

elección de reemplazo dodatna volitev
(soldado de) reemplazo (voj) rezervist
de reemplazo na voljo, na razpolago
el último reemplazo (voj) zadnji vpoklic

Reigen, der, ples v krogu, raj, rajanje, kolo; figurativ ein bunter Reigen pisan šopek (npr. melodij); den Reigen eröffnen figurativ biti prvi; den Reigen beschließen biti zadnji

rematar (do)končati, zaključiti; razprodati, dodeliti (pri dražbi); šport parirati; končati se, poteči

rematar a los heridos (voj) ranjence pobiti
rematar al toro (bikob) biku zadati zadnji (smrtni) sunek
rematar en pública subasta na dražbi prodati
¡sólo eso faltaba para rematar la fiesta! samo tega se je še manjkalo!
rematarse konec vzeti

rep² [ê] moški spol (-a …) letalstvo (repne površine) das Leitwerk (smerni Seitenleitwerk, višinski Höhenleitwerk, dvojni Doppelleitwerk, trojni Dreifachleitwerk, križasti Kreuzleitwerk, v obliki črke V V-Leitwerk, v obliki črke T T-Leitwerk), (zadnji del) das Heck
figurativno, letalstvo rep iz vrtincev za letalom: die Wirbelstraße

repas [rəpa] masculin obed (kosilo, večerja); banket

repas substantiel, copieux, plantureux obilen obed
repas d'adieux, de noces, de fête poslovilni, poročni, slavnostni banket (pojedina)
repas à la carte, à prix fixe obed po jedilnem listu, po stalni ceni
repas froid suha, hladna hrana (obed)
repas du matin, de midi, de l'aprésmidi, du soir jutranji, opoldanski, popoldanski, večerni jedilni obrok, obed
(religion) dernier repas des apôtres et de Jésus zadnji obed (večerja) apostolov z Jezusom
repas pris sur l'herbe piknik
convier quelqu'un à un repas povabiti koga na obed
faire un bon repas dobro jesti (pri kosilu)
offrir un repas prirediti obed (kosilo)
prendre un léger repas dans la matinée malicati dopoldne
prendre ses repas au restaurant hraniti se v restavraciji

respaldo moški spol zadnja (hrbtna) stran; naslonilo

al respaldo na hrbtni (zadnji) strani

ressort [rəsɔr] masculin vzmet; gibalo; gonilna, pogonska moč; figuré moralna moč, pogum, energija, odpornost; prožnost, elastičnost; pluriel sredstva in pota; pristojnost, instanca; sodni okraj; področje, območje; vieilli priziv na višjo instanco; pluriel, technique gonilne, pogonske naprave

à ressort(s) na vzmet, z vzmetmi
de notre ressort v naši pristojnosti
en dernier ressort v zadnji instanci, brez priziva, (do)končno
ce n'est pas de mon ressort za to nisem pristojen, kompetenten
fusil masculin à ressort puška na vzmet (igrača)
fustice féminin de ressort pristojno sodišče
ressort à spirale, élastique spiralna, elastična vzmet
ressort de montre, de sommier vzmet pri uri, pri žimnici
avoir du ressort imeti (moralno) moč, sposobnost za odpor ali reagiranje
être sans ressort biti brez (moralne) moči, brez odpornosti
faire ressort delovati kot vzmet
une branche pliée fait ressort upognjena veja deluje kot vzmet
faire fouer tous les ressorts uporabiti vsa sredstva
tendre, détendre un ressort napeti, sprožiti vzmet

retro

A) avv. zadaj:
vedi retro poglej zadaj, na zadnji strani

B) m invar.

1. zadnja stran

2. (retrobottega) skladišče, shramba (v trgovini)

ridere^*

A) v. intr. (pres. rido)

1. smejati se:
ridere a crepapelle, a più non posso smejati se, da bi počil, do solz
ridere dietro, alle spalle zasmehovati, smejati se komu za hrbtom
ridere sotto i baffi zlobno, v pest se smejati
ridere a fior di labbra nasmehniti, nasmihati se
far ridere i polli debele klatiti
fare qcs. per ridere storiti kaj za šalo
non c'è nulla da ridere stvar ni niti malo smešna

2. pren. knjižno sijati, bleščati se

B) ➞ ridersi v. rifl. (pres. mi rido)

1.
ridersi (di) norčevati se (iz)

2. požvižgati se (na):
ridersela ne se zmeniti za kaj, ne imeti za mar
PREGOVORI: ride bene chi ride l'ultimo preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje

rire*² [rir] verbe intransitif smejati se; biti vesel; rogati se, norčevati se (de quelqu'un iz koga); požvižgati se (de quelque chose na kaj)

se rire šaliti se; ne resno vzeti (de quelque chose kaj)
pour rire za šalo, v šali
rire du bout des dents, des lèvres, rire jaune prisiljeno se smejati
rire sous cape, dans sa barbe v pest se smejati
tout rit à nos désirs vse gre po naši želji
rire aux éclats, à gorge déployée krohotati se
rire aux dépens de quelqu'un smejati se na račun kake osebe
rire aux anges smejati se v sanjah (o otroku)
j'ai failli mourir de rire skoraj umrl sem od smeha
rire aux larmes do solz se smejati
faire rire quelqu'un spraviti koga v smeh
rire au nez de quelqu'un smejati se komu v obraz
il n'y a pas là de quoi rire to ni prav nič smešno
mourir de rire umirati, pokati od smeha
rire comme un bossu, comme une baleine, comme un fou krohotati se
prêter à rire izzivati smeh, da(ja)ti povod za smeh
pouffer, se pâmer de rire pokati od smeha
se tordre de rire zvijati se od smeha
rire sans sujet, hors de propos, pour un rien, à tout bout de champ brez razloga, neumestno, za prazen nič, pri vsaki priložnosti se smejati
avoir toujours le mot pour rire vedno imeti smešno, zabavno opazko; biti duhovit
(populaire) c'est pour de rire to je zelo smešno
il se rit de vos menaces on se roga, smeji vašim grožnjam, se požvižga na vaše grožnje
il rit de toutes les remontrances qu'on lui fait on se požvižga na vse opomine, vsa svarila
histoire de rire za šalo
tel qui rit vendredi, dimanche pleurera (proverbe) kdor se na petek smeje, bo v nedeljo jokal
rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje

rók término m ; plazo m

dobavni rok plazo de entrega
plačilni rok plazo de (ali para el) pago
zadnji (milostni) rok plazo de gracia
odpovedni rok (nameščenca) plazo de despedida, (pogodbe) plazo de anticipación (para rescindir un contrato)
rok za premislek plazo para reflexionar
rok dospelosti plazo (ali fecha f) de vencimiento
podaljšanje roka prórroga f, prolongación f de plazo
ob poteku roka a la expiración del plazo
po poteku roka después de transcurrido el plazo
v roku 10 dni en el término de 10 días
v roku enega leta en el término de un año; de hoy en un año
v najkrajšem roku en el plazo más breve posible; cuanto antes
prošnja za podaljšanje roka solicitud f (ali petición f) de prórroga
držati se roka observar un plazo
odobriti (določiti, podaljšati, prekoračiti, zahtevati) rok conceder (fijar ali señalar, prorrogar, exceder, pedir) un plazo
rok poteče (dne) 10. maja el plazo expira el 10 de mayo
rok je potekel el plazo ha expirado

Ruhe, die, mir; pokoj; (Schweigen, Stille) tišina; (Entspannung) počitek; (angenehme Ruhe! prijeten počitek!); (Gelassenheit) mir, spokojnost (tudi figurativ) Technik, Recht mirovanje; öffentliche Ruhe und Ordnung Recht javni red in mir; Recht Störung der öffentlichen Ruhe kaljenje javnega miru; die Ruhe vor dem Sturm tišina pred viharjem; die ewige Ruhe večni mir; die letzte Ruhe zadnji počitek; die Ruhe selbst sein/die Ruhe weghaben imeti mirno kri/biti poosebljen mir; Ruhe geben dati mir, mirovati; jemandem keine Ruhe lassen ne dati miru (komu), ne pustiti na miru (koga); keine Ruhe haben vor ne imeti miru pred; ich möchte meine Ruhe haben daj/dajte mi mir, hočem imeti mir;
in: in (aller) Ruhe mirno, brez emocij; in Ruhe mirujoč, v mirovanju; in Ruhe (i.R.) upokojen, v pokoju; in Ruhe lassen dati mir (komu), pustiti na miru (koga); in Ruhe sein/bleiben mirovati ( tudi Technik ); in Ruhe bleibend Physik , Technik mirujoč;
zu: sich zur Ruhe begeben iti počivat; zur Ruhe kommen umiriti se; sich zur Ruhe setzen iti v pokoj, figurativ umakniti se iz (javnega) življenja; zur letzten/ewigen Ruhe k zadnjemu/večnemu počitku; Immer mit der Ruhe! Samo mirno!/Samo mirno kri!; Ruhe ist die erste Bürgerpflicht! Treba je ohraniti mirno kri!/Samo mirno!

salut [salü] masculin blagor, blaginja; rešitev; religion zveličanje, blaženost; pozdrav

inter pozdravljen! na svidenje! zdravo!
salut public javna blaginja
salut militaire, scout, fasciste, olympique vojaški, skavtski, fašistični, olimpijski pozdrav
salut, les copains! zdravo, tovariši!
ancre féminin, planche féminin de salut rešilno sidro, rešilna deska, figuré zadnji up, zadnje sredstvo (za rešitev)
armée féminin du Salut Rešilna vojska (protestantska polvojaška organizacija za versko propagando in dobrodelno dejavnost)
(religion) les vêpres et le salut večernice in izpostavitev Sv. Rešnjega Telesa
il y va de votre salut tu gre za vašo rešitev
chercher son salut dans la fuite iskati rešitev v begu
faire un salut pozdraviti
dipenser des saluts à droite et à gauche pozdravljati na desno in na levo
rendre un salut odzdraviti
à bon entendeur salut! kdor dobro, prav razume, naj to izkoristi! (podčrta grožnjo)

Sardanapallus (Sardanapālus) -ī, m (Σαρδανάπαλ(λ)ος) Sardanapál, mehkužni zadnji asirski kralj; ob uporu, ki je izbruhnil zoper njega, se je sam sežgal na grmadi z vsemi svojimi ženami in zakladi: CI., O., VAL. MAX., GELL., IUV., IUST., SID., FEST.; apelat. = mehkužnež, mehkužnik: MART. Od tod adj. Sardanapālicus 3 sardanapálski: Sardanapalicum in morem prandēre SID.

scāzōn -ontis, m (tuj. σκάζων) šepavi (šepajoči) jamb, skázon = popoln jambski trimeter s spondejem ali trohejem v zadnji stopici: PLIN. IUN., MART.

scemante agg. pojemajoč:
luna scemante lunin zadnji krajec