Franja

wind² [wind] prehodni glagol
izpostaviti vetru, (pre)zračiti
lov z vohanjem odkriti sled, (za)vohati; zasopiti (konja); izčrpati, ob sapo spraviti; pustiti konju, da se oddahne

they were winded by the run tek jih je izčrpal
they stopped to wind their horses ustavili so se, da bi konji prišli do sape
he was fairly winded on reaching the top bil je precéj zasopel, ko je prišel na vrh

za³

1. kam: hinter (za vogal hinter die Ecke, za volan hinter das Lenkrad); kje: hinter (za vogalom hinter der Ecke, za volanom hinter dem Lenkrad, tri kilometre za Celovcem drei Kilometer hinter Klagenfurt)

2. za kom/čim: hinter … her (iti za Petrom k bregu hinter Peter her zum Ufer gehen, iti/teči za Petrom hinter Peter hergehen/herlaufen); (jemandem/einer Sache) hinterher- (klicati hinterherrufen, krevsati hinterherhinken, nesti/nositi hinterhertragen, peljati se hinterherfahren, teči hinterherlaufen, hinterherrennen, vreči hinterherwerfen)

3.
za tem tičati, stati: dahinter- (dahinterstecken, dahinterstehen)

4. po vrsti, po času: nach (za teboj nach dir, za tretjo hišo je velik hrast nach dem dritten Haus kommt eine große Eiche, najvišji vrh za Montblancom je Monte Rosa nach dem Montblanc ist der Monte Rosa der höchste Berg)
za Vami, prosim! bitte nach Ihnen!
z glagoli: nach- (moliti za kom jemandem nachbeten, krevsati za kom jemandem nachhinken); auf (za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein)

5. ponavljanje: auf, für, um (dan za dnem Tag auf/für/um Tag, val za valom Welle auf Welle)
leto za letom jahraus, jahrein, Jahr für Jahr

6.
takoj za nächst (dem) (drugi problem, takoj za brezposelnostjo nächst der Arbeitslosigkeit ist dies das derzeit größte Problem)

zadíhati to breathe (again); figurativno to feel at ease (again); to respire

zadíhati se to gasp for breath (ali for air); to become winded
bil je precéj zadihan, ko je dosegel vrh he was fairly winded on reaching the top

zasópel out of breath, winded, panting, gasping (for breath)

bil je precéj zasópel, ko je prišel na vrh he was gasping for breath when he reached the top
zasóplo dihati to be puffing and panting

zavzémati (-am) | zavzéti (-vzámem)

A) imperf., perf.

1. conquistare, espugnare, impadronirsi (di):
zavzeti nova ozemlja conquistare nuovi territori

2. occupare, prendere:
zavzeti strateško pomembne točke occupare i punti strategicamente importanti

3. occupare; assumere:
nasprotovanje oblastniku je zavzemalo različne oblike l'opposizione all'autocrate assumeva forme diverse

4. (z razsežnostjo porabiti, porabljati del razpoložljivega prostora) occupare, ricoprire; essere rappresentato:
slika zavzema celo steno il quadro occupa tutta la parete
dober del prometa zavzemajo izdelki domače obrti buona parte del fatturato è rappresentato dagli artefatti dell'artigianato popolare

5. zavzemati, zavzeti mesto occupare il posto:
umetnik zavzema vidno mesto med slovenskimi slikarji l'artista occupa un posto preminente tra i pittori sloveni

6. essere; assumere, fare proprio:
zavzemati kritičen odnos do česa essere critico nei confronti di qcs.
zavzemati skrajna stališča assumere posizioni estreme

7. knjiž. (prevzeti) rapire, incantare, estasiare:
njegova klavirska igra je poslušalce popolnoma zavzela la sua interpretazione pianistica letteralmente incantò l'uditorio
delo ga je popolnoma zavzelo il lavoro lo occupava completamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. zavzemati tuja tržišča conquistare i mercati esteri
pren. alp. zavzeti vrh gore conquistare la vetta di un monte

B) zavzémati se (-am se) | zavzéti se (-vzámem se) imperf., perf. refl.

1. battersi, impegnarsi:
zavzemati se za pravice otrok battersi per i diritti dei bambini

2. rimanere incantato, affascinato, turbato:
ob novici se je tako zavzel, da se je tresel al sentire la notizia si turbò al punto da tremare tutto

3. intervenire, interloquire:
'Ali veste, kako se je zgodilo?' — 'Kako?' se je zavzela 'Sapete com'è successo?' — 'Come?' interloquì

zdélati (-am) | zdelováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. estenuare, sfinire, fiaccare, logorare:
pot na vrh ga je zdelala la salita lo estenuò

2. pren. (pretepsti, pretepati) bastonare, picchiare, legnare

3. pren. criticare aspramente, stroncare

4. pren. danneggiare, dissestare (strada); logorare (pantaloni)

5. šol. finire la classe, gli studi:
komaj je zdelal ha finito a malapena la classe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zdelati še liter bere un altro litro
pren. zdelati nasprotnika battere, sbaragliare l'avversario
pren. zdelati previse scalare, superare gli strapiombi

B) zdélati se (-am se) perf. refl. spossarsi, estenuarsi, sfiancarsi; stancarsi

zvonik moški spol (-a …) der Kirchturm, Glockenturm
vrh zvonika die Kirchturmspitze
krogla na vrhu zvonika der Turmknauf
ura na zvoniku die Kirchturmuhr
lina na zvoniku das [Schalloch] Schallloch

αἶπος, ους, τό poet. breg, strmina, vrh.

αἴρω, ion. ep. ἀείρω [Et. ἀείρω iz ἀϜέρjω; αἴρω iz Ϝάρjω, najbrže iz kor. ver, sorodno s slov. vrh, lat. verruca (iz versuca). – Obl. fut. ἀρῶ, ἀροῦμαι; aor. ἦρα, ἠράμην, cj. ἄρω, opt. ἄραιμι; pf. ἦρκα, ἦρμαι; pass. aor. ἤρθην, fut. pass. ἀρθήσομαι – ep. ion. impf. ἤειρον, ἄειρον, ἠειρόμην, ἠειράμην, pass. ἠέρθην, ἀέρθην, plpf. ἄωρτο]. I. act. 1. trans. a) vzdigujem, dvigam, postavljam po koncu; σημεῖον dvignem zastavo, dajem znamenje; τεῖχος zgradim, ἆθλον prevzamem, pričnem, prestanem boj = zmagam; χεῖρα glasujem; μῆλα odganjam; ναῦς odpeljem; νεκρόν odnašam; δειλίαν kažem; οἶνον prinašam, dajem; μάστιγας vihtim; ἄχθος nalagam, πᾶσαν μηχανήν poizkušam vsa sredstva; NT τὴν ψυχήν razburjam, razvnemam, ἐπἰ χειρῶν vzamem na roke, ζυγόν vzamem, ἁμαρτίαν odjemljem NT; b) poveličujem, slavim, pretiravam; c) odstranjujem, morim. 2. intr. vzhajam (o solncu); odpotujem (τῷ στρατῷ); odjadram, odrinem. II. pass. vzdigujem se, dvigne me kdo; poveličujem se, baham se, prevzetujem, postavljam se, naraščam (ὕδωρ); μάχαιρα ἄωρτο meč je visel. III. med. vzdignem zase; ἱστία razvijem jadra = odjadram, πόλεμον začnem vojsko, οἰκίας zidam; κλέος, κῦδος, ἀέθλια: dobivam si, dosežem, dobim; νίκην zmagam; ἕλκος dobim rano, ranijo me; δίκας παρά τινος maščujem se nad kom; ποδοῖν κλοπάν pobegnem skrivaj; φυγήν spustim se v beg, ὅπλα zgrabim orožje; κίνδυνον nakopljem si nevarnost, izpostavljam se nevarnosti; πόνον prevzamem; πένθος žalujem.

ἀκίς, ίδος, ἡ [Et. iz kor. ak' in aq; ἄκ-ρος bodeč, oster, koničast; ἄκρις, ἀκμή, ἀκή, ἀκωκή konica, vrh; ἄκων, οντος kopje; ἄκ-ανθα (= bodica) osat; lat. acer, acies, acuo; acus šivanka; slov. os-ter, os-at, os-la (iz slov. kor. ok'), nem. Eck(e) (stvn. ekka) Äh-re, klas, stvn. ahir] ost, konica, puščica.

ἄκρα, ἡ, ion. ἄκρη, ep. ἄκρις ιος, ἡ (ἀκίς) 1. kraj, vrh, nos, rt, greben; κατ' ἄκρης (-ας) z vrha, od zgoraj, do temelja, popolnoma. 2. grad, trdnjava.

ἀκρο-θῑ́νιον, τό (θῑ́ς) nav. pl. 1. vrh kupa, zvršek (na kupu pridelkov), prvi sad (plen, ki se je daroval bogovom), daritev prvin. 2. častno darilo, bojni plen NT.

ἄκρος 3 (ἀκίς) I. adj. 1. skrajni, vnanji, vrhnji, najvišji, rtast, šiljast; ἄκρῳ Ὀλύμπῳ na najvišjem vrhu Olimpa; ἐπ' ἄκρων ὁδοιπορέω stopam po prstih, šopirim se, ὕδωρ površje vode; ἐπ' ἄκρῳ ῥυμῷ na koncu ojes, ἄκρη πόλις gorenji del mesta, μυελός osrčje; χείρ, πόδες, δάκτυλοι konec roke, prsti; sup. ἀκρότατος prav na vrhu. 2. pozen, νύξ; opolnoči ἄκρας νυκτός. 3. vzvišen, odličen, izvrsten, vrl (μάντις, τοξότης itd.), τὰ πολέμια vrl vojak, ψυχὴν οὐκ ἄκρος ne posebno hraber; ἄκρος γίγνομαι odlikujem se, hrabro se držim. II. subst. τὸ ἄκρον vrh, vršec, glava, rob, površje, nos, rt, breg; skrajno krilo bojnega reda; NT ἀπ' ἄκρου γῆς ἕως ἄκρου οὐρανοῦ od kraja do kraja sveta. – adv. ἄκρον, ἄκρα zgoraj, ἀκρότατον zelo visoko.

ἀκρωνῠχία, ἡ nohtov konec, pren. τοῦ ὄρους vrh gore.

ἀκρ-ώρεια, ἡ (ὄρος) vrh gore, sleme.

ἀκρωτήριον, τό (ἄκρος) skrajni del, ὄρεος vrh gore, sleme, νεώς ladijski nos; rt, pročelje, končine, krajni udje (roke, noge).

ἅμα 1. [Et. iz sm̥ma, ἀ copul.; εἷς, podstava: sem] adv. vkup, skupno, obenem (lat. simul); οἱ ἅμα z njim skupaj; ἅμα τε καί in hkrati, in obenem tudi; καὶ ἅμα in hkrati, vrh tega; ἅμα μὲν – ἅμα δέ deloma – deloma, zdaj – zdaj; ne samo – ampak tudi; s pt.: med tem ko, za, ob: ἐμάχοντο ἅμα πορευόμενοι med potovanjem, med tem ko so hodili; ὀρύσσοντες ἅμα med kopanjem; ἅμα ταῦτ' εἰπών ko je to izgovoril; sploh izraža ἅμα istodobnost: ἅμα μῦθος ἔην, τετέλεστό τε ἔργον jedva je bila beseda izgovorjena, je bila stvar dovršena; ἅμα δὲ ταύτας τε ἐξευρεθῆναι λέγουσι ἀποικίσαι ob istem času, ko so bile te igre iznajdene; pri gen. abs. τῆς ἀγγελίας ἅμα ῥηθείσης προσεβοήθουν brž ko se je to sporočilo, so prihiteli na pomoč. 2. praep. z dat. zajedno s (z); hkrati, obenem z, ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s prvim svitom; ἅμα πνοιῇσι hitro kot veter; ἅμα τῷ σίτῳ ἀκμάζοντι ob času, ko zori žito.

ἀνα-δῡ́ομαι, ep. in dor. ἀν-δύομαι med. [fut. -δύσομαι, aor. ἀνέδῡν, pf. -δέδῡκα; ep. opt. aor. -δύη, med. aor. ἀνεδύσετο] 1. pridem na vrh, prikažem se, dvignem se kvišku, ἁλός iz morja, κῦμα vzdigujem se proti valu, t. j. na površje. 2. umikam se, odtegujem se, bežim pred πόλεμον. 3. obotavljam se, odlašam.

ἄνευ praep. z gen. [Et. nem. "ohne" iz stvn. āna, ānu, āno] 1. brez; pogosto: brez pomoči, volje ἐμέθεν, ukaza κραίνοντος, vednosti θεοῦ. 2. razen, izvzemši; ἄνευ τοῦ vrh tega, da; καὶ ἄνευ τοῦ z inf. tudi ako ne. 3. oddaljen od česa, prost česa δηίων.

βαλβῑ́ς, ῖδος, ἡ 1. ograja, pregraja dirkališča; ἄκραι zobčasti nadzidek, vrh zidu. 2. βίου konec.