Franja

híša house; (stavba) building

stanovanjska híša tenement (house); dwelling, arhaično habitation; (gosposka hiša) mansion; (graščina) manor
mestna híša (magistrat) town hall, city hall; (vladarska, knežja) dynasty
trgovska híša house, (business) firm, concern; store, department store; establishment
vogelna híša corner house
samostojno stoječa híša detached house
Spodnja híša angleškega parlamenta the lower house, the House of Commons
Zgornja híša the upper house, the House of Lords; ZDA (ljudsko zastopništvo) the House of Representatives
blok híš block (of buildings)
vrata híš a row of houses
lesena híša wooden house, frame house
javna híša brothel, house of ill fame, house of ill repute, bawdy house; vulgarno knocking shop; ZDA žargon cathouse
polna híša (gledališče) full house
gostov polna híša houseful of guests
híša ni sklepčna! (parlament) no house!
zabava ob vselitvi v híšo housewarming
dohod, pot k híši path, drive, driveway
boj od híše do híše vojska house-to-house fighting
velik kot híša as high as a house; huge, enormous
zunaj híše out of doors; outdoors
mati je nekje v híši Mother is somewhere around (ali about) the house
vsa híša je bila na nogah the whole household was stirring
naša híša Vam je vedno odprta you are always welcome here
pognati, vreči iz híše koga to turn (ali to throw) someone out (of the house)
postaviti híšo na glavo figurativno to turn the house upside down
stopiti v híšo to enter the house
stopiti iz híše to go out
prepovedati komu vstop v híšo to forbid someone to enter one's house
vseliti se v híšo to move into a house, to move in

hladilnik samostalnik
1. (gospodinjski aparat) ▸ hűtőszekrény, jégszekrény, hűtő
2. (naprava za hlajenje) ▸ hűtő

hlévski stable

hlévsko dvorišče stable yard
hlévski gnoj stable manure
hlévska vrata stable door

Homolē -ēs, f (Ὁμόλη) Hómola, gora v ftijski (Φϑία) Tesaliji, kjer so častili boga Pana: V. Od tod adj. Homolōis, -idis, f (Ὁμολωΐς) homolska, v pl. Homoloides (sc. portae) homolska vrata (v tesal(ij)skih Tebah): Stat.

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

impulsus -ūs, m (impellere)

1. sunek, udar, zadetek, zadetje (zadevanje): impulsu scutorum magnas copias pulsas esse audivimus Ci., corporum i. Plin., ianuae i. Sen. ph. trkanje na vrata, turbae i. Suet. naval, prerivanje, is ardor non alieno impulsu, sed sua sponte movetur Ci.; pl.: ventus inferiora repentinis impulsibus quatit Ap.

2. metaf. priganjanje, nagib, nagibanje, vpliv(anje): hoc egit impulsu meo, tuo, suo, eius … Ci. po … nagibu (vzgibu), impulsu eorum C., homines scelerati impulsu deorum terrentur furialibus taedis Ci. po božjem vpliv(anj)u, po božjem ukazu, impulsu libidinum … iura violaverunt Ci. gnani od … qui simili impulsu aliquid commiserint Ci. iz podobnega (notranjega) nagiba.

in konj.

I.

1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
oče in sin padre e figlio

2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
čast in slava onore e gloria

3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
tisoči in tisoči migliaia e migliaia
spet in spet sempre di nuovo
krog in krog tutt'intorno

4. (za seštevanje) più, e:
ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te

6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
gospod ta in ta il signor tal dei tali
rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi

7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato

8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noč in dan delati lavorare notte e giorno
pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro

II. (v vezalnem priredju)

1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti

2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia

3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere

4. (za izražanje namena) e:
pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta

5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla

7. (čeprav, četudi) anche se:
trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo

issue [isü] féminin izhod; izid; iztok; figuré rezultat, posledica, uspeh; pluriel odpadki, otrobi, mekine

issue secrète tajen izhod
à l'issue de na kraju, na koncu
sans issue brezizhoden, brezupen
chemin masculin sans issue pot brez izhoda, slepa ulica
cousin masculin issue de germains bratranec v drugem kolenu
il n'y a pas d'autre issue ni drugega izhoda
avoir issue sur imeti izhod na, voditi na
avoir une heureuse issue srečno se končati
craindre l'issue fatale bati se smrtnega izida
se ménager une issue pustiti si prost izhod (odprta vrata)
ne pas voir d'issue (figuré) ne videti izhoda; ne vedeti, kako se bo stvar razvijala

izhòd salida f (tudi fig)

stranski izhod salida lateral; (vrata) puerta f de salida
izhod v sili salida de emergencia (ali de urgencia)

izhóden de sortie, de départ

izhodna vrata porte ženski spol de sortie
izhodna točka point moški spol de départ

izhóden (-dna -o) adj.

1. di uscita:
inform. izhodna informacija informazione d'uscita
izhodna enota unià d'uscita
izhodni podatki output
elektr. izhodna napetost tensione d'uscita
izhodna vrata porta d'uscita

2. di partenza; originario:
izhodna postaja stazione di partenza

izhóden de salida

izhodna vrata puerta f de salida
izhodna točka punto m de partida

izstópen (-pna -o) adj. di uscita; di ritiro:
izstopna vrata porta di uscita
izstopna postaja fermata

jajčast pridevnik
(o obliki) ▸ tojásdadVrata so se počasi odprla, ven je pogledala jajčasta glava. ▸ Az ajtó lassan kinyílt, majd egy tojásdad fej nézett ki.

jar⁴ [dža:] samostalnik
pogovorno obrat, obračanje (samo v frazi):

on the jar priprt (vrata)

jekleni [é] (-a, -o) Stahl- (blok der Stahlblock, del der Stahlteil, konjiček das [Stahlroß] Stahlross, nosilec der Stahlträger, objekt das Stahlwerk, trak das Stahlband, zdrob der Stahlkies, cev das Stahlrohr, konstrukcija die Stahlkonstruktion, pločevina das Stahlblech, posoda der Stahlbehälter, vrata die Stahltür, vzmet die Stahlfeder, sidro der Stahlanker)

joindre* [žwɛ̃dr] verbe transitif združiti, spojiti, zvezati; dodati, pridati; priklopiti; dohiteti, doseči; verbe intransitif zapirati se (okno, vrata), tesno se prilegati (obleka)

joindre les mains skleniti roke
joindre les deux bouts (familier, figuré) ravno še shajati (z denarjem)
joignez à cela que ... k temu pride še to, da ...
j'ai essayé de le joindre par téléphone skušal sem ga doseči telefonično
la porte joint mal vrata se slabo zapirajo
se joindre à quelqu'un, quelque chose pridružiti se komu, čemu
se joindre pour quelque chose povezati se (skupaj) za kaj

juger [žüže] verbe transitif soditi, razsoditi, obsoditi, presoditi, izreči sodbo; smatrati, predstavljati si

juger coupable spoznati za krivega
juger d'autrui par soi-même druge soditi po sebi
juger sur l'apparence soditi po zunanjosti
juger mal quelqu'un slabo koga presojati
juger à propos smatrati za primerno
le procès se jugera à l'automne pravda bo prišla pred sodišče v jeseni
faites comme vous jugez bon storite, kot se vam zdi prav
jugez combien j'ai été surpris predstavljajte si, kako sem bil presenečen
jugez par vous-même presodite sami
il a jugé nécessaire de protester smatral je za potrebno, da protestira
il en juge comme un aveugle des couleurs toliko se spozna na to kot tele na nova vrata
se juger perdu imeti se za izgubljenega

juntar združiti, zbrati

juntar las manos skleniti roke
juntar la puerta pripreti vrata
juntar rabia (Am) pobesneti, razkačiti se
juntarse zbrati se, skupaj priti

Kalb, das, (-/e/s, Kälber) tele; Fleisch: teletina; das goldene Kalb zlato tele; du dummes Kalb! tele neumno!; Augen machen wie ein gestochenes Kalb gledati ko tele v nova vrata; mit fremden Kälbern pflügen pošiljati druge po kostanj v žerjavico